povrnitev škode - pravica do odškodnine - odškodninska odgovornost države - maksimiranje cen obveznih zavarovanj avtomobilske odgovornosti - zagotovitev nadomestila Vlade RS - tožba za plačilo nadomestila na podlagi ZCen - sprememba pogojev poslovanja
Tožeča stranka nima zahtevka za plačilo nadomestila neposredno na podlagi 6. člena ZCen.
Vlada bi morala nadomestilo zagotoviti hkrati s sprejemom ukrepa določitve cen, kot je to določal drugi odstavek 6. člena ZCen. Vendar pa je (bila) v primeru nepravilnega ravnanja Vlade podana odškodninska odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 26. člena Ustave Republike Slovenije, saj država odgovarja za delo svojih organov.
Pri ukrepih določanja cen oziroma ukrepih državne kontrole cen gre za dovoljen poseg države v svobodno oblikovanje cen na trgu in s tem v svobodno podjetniško iniciativo. Ker gre za intervenientne ukrepe države, je treba vsakič posebej oceniti, ali so podani pogoji za sprejem konkretnega ukrepa določitve cen. Vendar pa se utemeljenost uporabe ukrepa v posameznem primeru izmika pravni presoji, saj so argumenti za uporabo ukrepa v makroekonomski in mikroekonomski politiki, ki uravnava celotno nacionalno gospodarstvo in vključuje elemente predvidevanja, zaradi česar posamičnega ukrepa ni mogoče presojati iztrgano, temveč kot del organske celote položaja in razvojnih teženj gospodarstva. Zato (zaradi narave stvari) je zakonodajalec na tem področju prepustil izvršilni oblasti široko polje lastne presoje. Navedeno ni veljalo za zagotovitev nadomestila v primeru sprejetja ukrepa določitve cen (konkretno premij obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti osebnih vozil). Norma prvega odstavka 6. člena ZCen je bila namreč jasno opredeljena, saj je vsebovala kriterije za zagotovitev nadomestila. Zato je bilo ravnanje Vlade, ki je to normo izvajala, determinirano in ni dopuščalo arbitrarnosti.
V zvezi s poslabšanjem pogojev poslovanja se je tožeča stranka zavzemala za ožjo razlago, po kateri bi se presojala sprememba pogojev poslovanja samo glede zadevne podvrste zavarovanj, medtem ko se je revidentka zavzemala za širšo razlago, po kateri bi se presojala sprememba pogojev poslovanja zavarovalnice (zavarovalne družbe) kot take. Ker gre pri (državni) regulaciji cen za poseg v prosto gospodarsko pobudo (zaradi javne koristi), pa mora po oceni Vrhovnega sodišča prevladati tista razlaga, ki je prijaznejša do ponudnika regulirane storitve, torej ožja.
ZOR člen 103. ZPod člen 48, 49. ZDR (1990) člen 33.
prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlog – pogodba o poslovodenju – sklenitev pogodbe s samim seboj – ničnost
Pogodba o poslovodenju, ki jo je podpisal tožnik kot upravičenec iz te pogodbe na eni strani, istočasno pa na drugi strani kot predstavnik tožene stranke (predsednik zbora delavcev), je nična.
Ob upoštevanju načela enakega obravnavanja je sodna praksa štela tudi dejanski prevzem delavcev kot podlago za priznanje enakih pravic, torej priznanje delovne dobe, kot če delavec ni spremenil zaposlitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranost - dvom v nepristranost sodišča – lastninska pravica stranke v postopku na stavbi, v kateri so prostori pristojnega sodišče
Med druge tehtne razloge iz 67. člena ZPP sodi tudi dvom v t. i. objektivno nepristranskost sodišča. Da ne bi dejstvo zatrjevanega solastništva stavbe, v kateri ima sodišče svoje prostore, v javnosti morebiti ustvarjalo videz pristranosti sodišča, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za delegacijo pristojnosti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005568
ZP-1 člen 55, 57b. ZVCP-1 člen 233.
bistvena kršitev določb postopka – postopek pred prekrškovnim organom - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku – izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
V skladu s prvim odstavkom 233. člena ZVCP-1 mora lastnik vozila oz. imetnik pravice uporabe podati za razbremenitev odgovornosti materialnopravno relevanten dokazni predlog, ter izkazati dodatno procesno skrbnost - dokaz predložiti ali izkazati, da tega dokaza sam ne more pridobiti.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina
Po ZJU ni pravne podlage za plačilo odpravnine v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz razloga nesposobnosti, kot ta razlog definira ZJU v 159. členu.
ZKP člen 136, 201, 202, 371, 371/1-5. URS člen 134, 134/2. ZSS člen 99. Poslovnik Državnega zbora člen 205, 206, 208, 212, 214.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – procesne predpostavke – dovoljenje državnega organa za pregon – zahteva za pridobitev dovoljenja – pristojnost za vložitev – imuniteta sodnika - postopek v zvezi z imuniteto – dovoljenje državnega zbora – pristojnost mandatno-volilne komisije – odreditev pripora
Državni tožilec je pristojen za vložitev zahteve za pridobitev dovoljenja Državnega zbora za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001707
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25.
predhodna odredba – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – zavarovanje terjatve na nepremičninah z območja več sodišč – pristojnost za dovolitev izvršbe – pristojnost za izvršbo – pristojnost za odločanje o predlogu za predhodno odredbo – pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ureja krajevno pristojnost na način, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (256. člen ZIZ). Na ta način ureja le situacijo, ko je s predhodno odredbo predlagano zavarovanje na posamičnem predmetu. Ne ureja pa primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Namen ureditve je v tem, da se za odločanje o dovolitvi izvršbe krajevna pristojnost skoncentrira pri enem (izvršilnem) sodišču, saj gre za enotno materialnopravno presojo pogojev za dovolitev izvršbe na podlagi enega, skupnega izvršilnega naslova ali verodostojne listine. Ob smiselni uporabi velja enako za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, saj izvršilno sodišče presoja obstoj pogojev iz 257. člena ZIZ. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
revizija – vložitev pri pristojnem sodišču – rok za vložitev - zavrženje revizije
Revizija je prepozna. Ker je bila vložena zadnji dan roka neposredno pri Vrhovnem sodišču, je bila pristojnemu sodišču prve stopnje posredovana že po izteku 30-dnevnega roka za vložitev.
obstoj prekrška - hitrost vožnje – cesta v naselju – naselje – označitev
Če se voznik na glavne ceste v naselju, ki so ob začetku naselja označene z ustreznim prometnim znakom, vključi s stranskih poti, na katerih prometni znak ime naselja ni postavljen, mora hitrost vožnje prilagoditi splošni omejitvi hitrosti, ki velja za naselje, če lahko na podlagi okoliških objektov in prometne infrastrukture sklepa, da se nahaja v naselju.
ZPIZ-1 člen 276, 391. ZPIZ člen 289. ZOR člen 279. URS člen 155.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Zneski družinske pokojnine, ki bi morali biti izplačani tožnicam, so izhajali že iz obdobja pred 1. 1. 2000. Tožena stranka je bila v zamudi z njihovim izplačilom brez krivde tožnic, vendar je zakon (drugi odstavek 276. člena ZPIZ-1) posledice takšne zamude v obliki odškodnine v višini zamudnih obresti določil šele s 1. 1. 2000. Zato je bila od uveljavitve te določbe tožena stranka dolžna od skupnega zneska obrokov družinske pokojnine pred 1. 1. 2000, prav od takrat dalje izplačati tožnicam odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti. Zaradi pomanjkanja pravne podlage pa ni bilo razlogov, da bi te zamudne obresti (oziroma odškodnino v takšni višini) obračunali že za obdobje pred 1. 1. 2000.
Ker je Zavod RS za zaposlovanje delal v skladu s svojim javnim pooblastilom (6. člen ZZZPB) po ustaljeni in običajni metodi dela in pri tem ni posegel v tožnikove osebnostne pravice, je bil zaradi nedokazanega protipravnega ravnanja odškodninski zahtevek pravilno zavrnjen.
ZZVZZ člen 15, 78. ZGD člen 458a. ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 8, 9, 12, 13.
obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - enoosebna d.o.o. - podlaga za zdravstveno zavarovanje
Tožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan.
Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 359.
invalidska pokojnina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prepoved reformatio in peius – nasprotje v izreku sodbe – poseg v pravnomočno sodbo
Sodišče druge stopnje je kljub temu, da se je pritožila le tožena stranka, tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine že od 1. 11. 2004 – t. j. pred datumom, kot mu je to pravico priznalo sodišče prve stopnje. S tem je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pritožila in storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba službenega vozila - policist - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na tožnikov status in značaj dela policista, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, je tožena stranka glede na vse okoliščine tožnikove kršitve utemeljeno ugotovila, da tožnikovega delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.
Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga postopala v skladu s takrat veljavnimi določbami ZDR (prvi odstavek 83. člena in 88. člen). Naknadno sprejeta odločba Ustavnega sodišča U-I-45/07, ki ugotavlja neskladnost prvega odstavka 83. člena ZDR z Ustavo, ne more vplivati na zakonitost odpovedi, ki je bila dana celo dve leti pred sprejemom ustavne odločbe.
Vrhovno sodišče v novem sojenju svoje odločitve ni oprlo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-45/07 na tak način, da bi pravnomočno sodbo razveljavilo ali spremenilo zgolj zato, ker odpoved ni bila sprejeta v roku enega leta po opozorilu na podlagi 83. člena ZDR. Delodajalec v letu 2005 ni mogel računati na rok, določen šele v letu 2007, zato mu nezakonitega ravnanja v tem delu ni mogoče očitati.
ZUP člen 225, 260, 260-4, 263, 263/4. ZPIZ člen 46. ZPIZ-1 člen 181, 263. ZS člen 3, 3/2.
ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba – obnova postopka – plačilo neizplačanih zneskov za nazaj
ZPIZ-1 ponovne odmere pokojnine ne ureja in zato tudi ne določa, od kdaj gre v takem primeru upravičencu novo odmerjena pokojnina.
Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožniku na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 7. 2006 dalje (glede na vložitev tožnikovega predloga dne 2. 6. 2006) ni ravnala nezakonito.