dovoljenost revizije – zelo hude posledice – dobiček iz kapitala - vrednost nepremičnine – administrativna prepoved – izvršba na plačo
Minimalna plača predstavlja znesek, ki delavcu še zagotavlja socialno in materialno varnost, zato samo dejstvo, da revidentu na mesec ostaja samo ta znesek, še ne more pomeniti zelo hudih posledic, poleg tega pa ni prikazal celovitega premoženjskega stanja.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 196, 367, 367/4, 367/5, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev solastninske pravice – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – solastnina – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki, ki v pravdi zoper toženko uveljavljajo vsak svoj solastniški delež na sporni nepremičnini, so v razmerju navadnega sosporništva, saj tako zakon kot narava pravnega razmerja ne terjata, da se spor reši enako za vse tožnike (196. člen ZPP). Tožniki so nedenarne zahtevke opredelili zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega tožnika posebej ne dosega mejne vrednosti iz 4. odstavka 367. člena ZPP, obenem pa tudi niso izkazali okoliščin, ki bi narekovale seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP in peti odstavek 367. člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2, 12. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije člen 27, 27-2.
denacionalizacija – nadomestni upravičenec – dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – zahtevek ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države – jugoslovansko državljanstvo kot pogoj – ustaljena upravnosodna praksa
Če je predmet upravnega spora zadeva, v kateri je sporno vprašanje upravičenja do denacionalizacije po 12. členu ZDen (v povezavi z 10. členom ZDen), torej priznanje položaja upravičenca do denacionalizacije, ne gre za zahtevek, ki je izražen v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje upravičenosti do odškodnine od Avstrije v primeru, da je prejšnji lastnik umrl še pred uveljavitvijo ADP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ustavnosodni praksi, od katere izpodbijana odločitev ne odstopa, jej za vprašanje upravičenosti do denacionalizacije bistvena ugotovitev o državljanstvu prejšnjega lastnika v času, ko mu je bilo premoženje podržavljeno, zato se v takem primeru niti ni treba spuščati v vprašanje, ali bi za uveljavljanje pravice do odškodnine po drugem odstavku 27. člena ADP oseba morala imeti avstrijsko državljanstvo tudi ob uveljavitvi ADP.
Odstop od ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan, če se revident sklicuje na sodbe, ki se nanašajo na drugačno dejansko in pravno situacijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 73, 73/2, 153, 201, 201/6.
inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja – dovoljenost revizije - zavrženje – neenotna sodna praksa – drugačno stališče prvostopenjskega sodišča v isti zadevi – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi moral revident izkazati z odločbami, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.
Odgovor na vprašanje uporabe šestega odstavka 201. člena ZGO-1 pri neskladni gradnji jasno izhaja iz določb ZGO-1 in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago relevantnega zakonskega besedila, zato to ni pomembno pravno vprašanje.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj zatrjevana in sicer izkazana finančna obremenitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe (npr. vpliv na njegovo preživljanje) in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost – ugotavljanje istovetnosti - suma zavajanja in zlorabe postopka
Tožena stranka glede razloga ugotavljanja istovetnosti ni popolno ugotovila dejanskega stanja, saj v obrazložitvi sklepa ni navedla oziroma ni v zadostni meri izkazala utemeljenosti dvoma v zatrjevano tožnikovo istovetnost. Zato ni imela podlage za omejitev gibanja na podlagi prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJU člen 191, 191/4, 191/5, 194.
prevedba funkcionarja – prenehanje organa – prevzem organa - dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - strinjanje z uporabljenim materialnim pravom – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker iz revidentovih revizijskih ugovorov in navedb izhaja, da revident ne nasprotuje uporabi ZJU v obravnavani zadevi, temveč nasprotuje (pravni) ureditvi, kot jo določa zakon v določbah, ki so bile uporabljene, vprašanje, kateri predpis je potrebno uporabiti pri prevedbi zaposlenega funkcionarja oziroma, ali je pri prevedbi pravilna uporaba ZJU, ne more biti pomembno pravno vprašanje.
obnova gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – dovoljenost predloga za obnovo postopka - razlaga pojma objekt po tretjem odstavku 70. člena ZGO-1 – jasna določba – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – izkazanost – nedovoljena revizija
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, se po presoji Vrhovnega sodišča nanaša le na razlago pojma objekt po tretjem odstavku 70. člena ZGO-1, ki pa je jasno določen v 1. točki 2. člena ZGO-1, zato izpostavljeno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za uspešno uveljavljanje neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral revident glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi četrtega odstavka 367. b člena ZPP predložiti kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, česar pa ni storil.
Presoja zelo hudih posledic sploh ni mogoča, če revident zgolj navaja, da ima odločitev prvostopenjskega sodišča zanj zelo hude posledice, ker mu je z izpodbijano sodbo dejansko onemogočena gradnja družinske hiše na njegovem zemljišču, pri tem pa zatrjevanih posledic ne izkaže.
začasna odredba – Zakon o igrah na srečo – težko popravljiva škoda
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka težko popravljive škode kot enega od zakonskih pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe ni izkazala za verjetno. Trditve, da se ji nalaga izjemno sporen in neustaven sklep, s katerim se tožnico sili, da grobo poseže v pravico svojih naročnikov in javnosti do obveščenosti, do svobode informacij, in trditve, da gre za primer izjemne in popolnoma nepopravljive škode 200.000 posameznikom, ki jim to pravico zagotavlja 39. člen Ustave RS, ne morejo biti podlaga za presojo, da je tožeča stranka izkazala navedeni zakonski pogoj za izdajo zahtevane začasne odredbe. Škoda mora biti izkazana v sferi tožnika.
gradbena inšpekcija – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija – sklicevanje na zakonsko besedilo - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, spornega pravnega vprašanja pa ne izpostavi, niti ne navede sodne prakse, ki bi odstopala od odločitve sodišča, vložena revizija ni dovoljena.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njegovo poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije (hude posledice), ni izkazal, saj zelo hudih posledic ni konkretiziral, niti jih ni utemeljil in izkazal.
ZUS-1 člen 73, 73/1. Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču člen 44.
dovoljenost pritožbe - kumulativna pogoja za dovoljenost pritožbe - zakonitost akta organa, izdanega v obliki predpisa, če ureja posamična razmerja - 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču
Za dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt. To pa v tem primeru nista. Le 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču ima naravo posamičnega akta, zoper katerega je dopustno začeti upravni spor.
sodni izvedenec – razrešitev s funkcije sodnega izvedenca in cenilca – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – konkretizacija – zelo hude posledice - pavšalne navedbe
Odločbe Vrhovnega sodišča, ki jih revident navaja kot odstop od sodne prakse, obravnavajo povsem drugačno pravno in dejansko situacijo, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni podan.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ima odločitev zelo hude posledice, ker pomeni izpodbijana odločba, s katero mu je odvzeta pravica do opravljanja sodnega izvedenstva in cenilstva s področja kmetijstva, zanj hud poseg v njegove pravice in ugled ter dobro ime, po mnenju Vrhovnega sodišča ne zadošča za izkazovanje zelo hudih posledic.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – začasno povečan obseg dela – prodor na tuji trg
Poskus osvajanja novega tujega trga in iskanja potencialnih poslovnih partnerjev lahko predstavlja začasno povečan obsega dela – torej zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
ZPIZ člen 133. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 215.
delavec invalid – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – nadomestilo plače po panožni kolektivni pogodbi
Tako določba 215. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa kot določba 133. člena ZPIZ zasledujeta isti namen, in sicer zagotoviti, da se delavcu invalidu plača zaradi prerazporeditve na drugo delovno mesto ne bi poslabšala. Cilj je, da se ohrani finančni položaj delavca invalida tudi po razporeditvi na ustrezno delovno mesto. Tožnik zahteva nadomestilo plače od delodajalca na podlagi panožne kolektivne pogodbe in še nadomestilo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi ZPIZ, zaradi česar bi dobival več kot pred prerazporeditvijo, kar je v nasprotju z namenom navedenih predpisov.
Pravnomočnost izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju. Pozitivna funkcija pravnomočnosti se kaže v tem, da je treba to, kar je pravnomočno razsojeno, šteti za resnično. Pravnomočno odločbo lahko stranka izpodbija le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjeni ustrezni zakonski pogoji. To pomeni, da tudi upravni organ v materialno pravnomočno odločbo, razen v primerih izrednih pravnih sredstev, ne more posegati niti ob spremembi pravnega in niti ob spremembi dejanskega stanja. Na pravnomočnost so vezane tako stranke, kot sodišče. Pravnomočnost tako ozdravi napake, ki so se pri izdaji odločbe morebiti zgodile.
plačilo plače – dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nepravilno vabljenje na sodišče
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku izplačala vtoževane zneske plač, je tožbeni zahtevek za njihovo plačilo utemeljen.
V reviziji stranka lahko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, vendar le preko uveljavljanja ustreznih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih mora določno opredeliti in vsebinsko utemeljiti.
Z zgolj splošnim očitkom o tem, da priča na sodišče ni bila pravilno vabljena, tožena stranka uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas – poslovni razlog – ponudba druge zaposlitve – obrazložitev odpovednega razloga – rok za odpoved – dejanska ugotovitev
V posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas je nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem lahko „onemogočeno“ zgolj do poteka tistega obdobja, v katerem bi sicer še veljala pogodba o zaposlitvi za določen čas, če ne bi bila prej odpovedana. Delodajalec zato v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavcu ni dolžan ponuditi zaposlitve za nedoločen čas, če z njo razpolaga. Ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve je mogoč kvečjemu zaključek, da je ustrezna zaposlitev, ki bi jo bil v tem primeru dolžan ponuditi, tista, ki bi se nanašala na časovno omejeno obdobje, in sicer do poteka tistega časa, za katerega je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi – ker bi bila tako ponujena nova pogodba sklenjena le za določen čas, bi za njeno sklenitev morali biti seveda izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v 52. in 53. členu ZDR.
odškodninska odgovornost delavca – odtujitev stvari – ugotavljanje škode – ugovor zastaranja
Pri ugotavljanju višine škode so bili zajeti le neuporabni izdelki, za katere je izvedenec upošteval tržno ceno, ki bi jo tožeča stranka z njihovo prodajo lahko dosegla, če z njimi ne bi nezakonito razpolagal toženec. Kot škoda se izračuna tista vrednost zaseženega (in neuporabnega) materiala, ki bi jo tožeča stranka lahko s prodajo finalnih izdelkov dosegla na trgu po cenah, veljavnih v času sojenja.
Ker so roki za uveljavljanje odškodninskega zahtevka zastaralni in ne prekluzivni, jih sodišče upošteva le na ugovor stranke.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – učitelj - neizpolnjevanje pogojev – strokovni izpit
Določba šestega odstavka 109. člena ZOFVI, da se s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, lahko delovno razmerje sklene največ za eno leto, ni v nasprotju z določbami ZDR. Glede urejanja posameznih delovnopravnih vprašanj v šolah sta ZDR in ZOFVI v razmerju splošnega zakona proti posebnemu zakonu (lex specialis), glede dodatnega urejanja pogojev za sklepanje pogodb o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja za določen čas v ZOFVI pa vsebuje ZDR tudi posebno pooblastilo.
Ker se za učitelja v srednji šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi opravljen strokovni izpit, se lahko z delavcem, ki tega pogoja ne izpolnjuje, delovno razmerje za to delovno mesto zakonito sklene le za določen čas največ enega leta.