Šikana je izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom, zato je nedopustno izvrševanje pravice, če ima namen, da drugemu povzroči škodo.
Šikana je zloraba pravice na škodo drugega, zato odreditev dodatnega dela tajnici, da zaradi zmanjšanega obsega dela poleg tajniških opravil še osem ur tedensko čisti prostore pri delodajalcu, ni šikanozno ravnanje, saj je na tak način delodajalec zagotovil delavki polno zaposlitev, pri čemer je delavki ohranil celotno plačo za delovno mesto tajnice.
reintegracija - tujec brez delovnega dovoljenja - regresni zahtevek delodajalca
1. Delodajalec je sicer ravnal pravilno, ko delavca - tujca brez delovnega dovoljenja ni mogel ponovno zaposliti na podlagi pravnomočne sodbe o reintegracijskemu zahtevku, vendar je delavec kasneje pridobil delovno dovoljenje z veljavnostjo za nazaj, tudi za vtoževano obdobje, zato mu je delodajalec dolžan povrniti nadomestilo plače za to obdobje. 2. Delodajalec lahko zahteva zaradi takšnega (nezakonitega) ravnanja zavoda za zaposlovanje od zavoda povrnitev delavcu izplačanih nadomestil plače za vtoževano obdobje (regresni zahtevek), saj je delavec ravnal pravilno in mu ni mogoče pripisati krivde za kasnejšo izdajo delovnega dovoljenja.
Ni sodne presoje o tem, ali so udeleženci kršili obveznosti pri postopku za sklenitev kolektivne pogodbe in odločanja o razveljavitvi pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Vodenje, nadaljevanje postopka pomirjanja in neuspešno pomirjanje ne more biti pogoj za pisno odpoved kolektivne pogodbe in tudi ni mogoče govoriti o obveznem postopku za mirno reševanje spora, katerega izvedba bi bila pogoj za sodno varstvo.
ZPP (1977) člen 254, 254/2, 254, 254/2. ZTPDR člen 58, 63, 63/2, 58, 63, 63/2.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - prisotnost delavca po disciplinski obravnavi
1. Če sta obe pravdni stranki oz. njuna pooblaščenca na naroku za glavno obravnavo soglašala, da sodišče odloči na seji senata po prejemu dokazil o vročitvi sklepov disciplinske komisije, sodišče ni storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 9. tč. 2. odst. 354. čl., če je izdalo sodbo brez glavne obravnave. 2. Skladno z 2. odst. 63. čl. ZTPDR mora biti delavec zaslišan pred disciplinskim organom, razen če se brez opravičenih razlogov ne odzove na pravilno poslano vabilo. Zgolj dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu, samo po sebi ne predstavlja opravičenega razloga za odsotnost z disciplinske obravnave. Tožnikov izostanek bi bil iz zdravstvenih razlogov opravičen le, če je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da se obravnav ne bi mogel udeležiti oz. če bi se zaradi udeležbe na obravnavi njegovo zdravstveno stanje lahko poslabšalo.
samovolja delodajalca - začasna odredba - disciplinski postopek
Če je delodajalec izvedel disciplinski postopek v skladu z določbami 59. do 67. člena ZTPDR, ter tako zagotovil sodelovanje delavke v disciplinskem postopku in ji omogočil pravico do obrambe in ugovora zoper sklep disciplinske komisije, mu ni mogoče očitati, da je ravnal samovljno. Zato tudi niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 19. členu ZDSS, saj ne gre za samovljno ravnanje, delavka pa tudi ni dokazala, da bi ji s sklepom delodajalca nastala nenadomestljiva škoda.
Kadar delodajalec v postopku sodnega varstva pravic ne more predložiti takšnih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo ugotoviti pravilnost ocene delovne uspešnosti in s tem preizkusiti pravilnost uporabe temeljnega kriterija za ohranitev zaposlitve, ni mogoče zaključiti, da je delavcu zakonito prenehalo delovno razmerje po 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
Sodišče s sklepom o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, omogoči zgolj nadaljevanje prekinjenega postopka, zato se v tem sklepu ne spušča v vprašanja glede pravočasnosti samega predloga tožnika za nadaljevanje postopka in ali je tožnik svoj zahtevek ustrezno spremenil v ugotovitvenega.
V izpodbijani sodbi ni bilo ugotovljeno dejansko stanje po čl. 191 ZOR, predvsem ni bila ugotovljena oblika malomarnosti.
Sodišče bo moralo ugotoviti hudo ali majhno malomarnost.
Toženka je ravnala s hudo malomarnostjo takrat, če je ravnala v nasprotju z ravnanjem povprečno skrbnega voznika v konkretni prometni situaciji (otrok skoči pred avto v naselju, ob prekoračeni hitrosti toženke). Mala malomarnost (lahka) je podana, če je toženka ravnala v nasprotju z ravnanjem posebno skrbnega voznika.
ZOR člen 277, 566. ODZ paragraf 1175. ZPP-77 člen 144, 145, 145/1, 155, 155/1, 354, 354/2, 354/2-7, 365, 365/2, 373, 373-4.
namensko posojilo - družbena pogodba - zamudne obresti - zakonite zamudne obresti - tolarska protivrednost tuje valute - zmotna uporaba materialnega prava - vročanje sodnih pisanj - nadomestno vročanje - odklonitev sprejema - možnost obravnavanja pred sodiščem - sprememba stanovanja - stroški postopka - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - potrebni pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženec in tožnica tedaj, ko je tožnica izročila tožencu 3.000 in 10.000 DEM oziroma skupaj 13.000 DEM, sklenila posojilno pogodbo z določenim namenom (566. člen ZOR), ne pa družbeno pogodbo (pravno pravilo paragrafa 1175 in sledeči ODZ). Bistvena značilnost družbene pogodbe po pravnih pravilih, ki so se uporabljala pred uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah, je bila skupnost premoženja, v kateri je bilo točno določeno, koliko kdo prispeva v to skupnost v premoženju oziroma delu, na kakšen način bodo družbeniki sodelovali in opravljali skupne posle ter kako se bo ugotavljal in delil dobiček oz. izguba. Iz potrdila z dne 23. 8. 1990 izhaja dogovor o izročitvi 13.000 DEM za točno določen namen, in sicer za adaptacijo in ureditev delavnice in trgovine v N. Tožnica je izpovedala, da je posodila denar tožencu za ta namen, ker je imela interes, da dobi zaposlitev v toženčevi trgovini v N. Da je bil celotni znesek, razen 400 DEM, porabljen za drug namen, in sicer za trgovino v BTC, ne pa za delavnico in trgovino v N., je toženec v postopku priznal. Da bi prišlo do spremembe prvotnega dogovora o namenu posojila pa toženec tudi po mnenju sodišča druge stopnje ni dokazal.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo posojilo tožnice, dano za določen namen, uporabljeno za drug namen, kot za tistega, za katerega je bilo dano, zaradi česar se tudi niso uresničila tožničina pričakovanja, da bo dobila zaposlitev v trgovini in socialno varnost, je tožnica na podlagi določila 566. člena ZOR z dopisom z dne 3. 4. 1991 utemeljeno izjavila, da razdira pogodbo in zahteva takojšnjo vrnitev protinamensko uporabljenega posojila.
Utemeljena pa je pritožba toženca glede odločitve o zakonitih zamudnih obrestih, ker je sodišče prve stopnje v tem delu odločitve napačno uporabilo materialno pravo, na kar je dolžno sodišče druge stopnje paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP).
Zakonite zamudne obresti (277. člena ZOR) so predvidene za denarne obveznosti, ki so izražene v domači valuti. Poleg odmene za uporabo denarja upoštevajo tudi padanje njegove realne vrednosti. V obravnavanem primeru je realna vrednost posojenega denarja zavarovana s tem, da je do dneva plačila tolarske protivrednosti posojenih deviz vrednostno zavarovana s srednjim tečajem Banke Slovenije, ki upošteva spreminjanje tečaja zaradi padanja vrednosti domače valute. Zato je mogoče na posojeni devizni znesek od dneva zapadlosti do dneva plačila njegove tolarske protivrednosti prisoditi le obresti po taki obresti meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne hranilne vloge nominirane v DEM na vpogled.
Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da pomeni fax sporočilo z dne 20.7.1992, ki ga je tožena stranka poslala tožeči, naročilo in ne (zgolj) rezervacije. Besedi "book on," ki jih je uporabila tožena stranka, sta torej prevedeni z "rezervacija" in ne z "naročilo." Po prejemu sporočila (fax-a) tožene stranke je tožeča stranka odgovorila, da njeno sporočilo "ne razume kot preliminarno rezervacijo, temveč kot potrditev fiksnega naročila oglasa. Tožena stranka je odgovorila tako, da je dne 5.8.1992 sporočila tožeči stranki, da stornira svojo predhodno rezervacijo za reklamni oglas. S tem je med drugim ponovila, da je šlo le za rezervacijo. Ob takem dejanskem stanju, povzetem po korespondenci med pravdnima strankama, tožeča stranka ni mogla razumeti fax sporočila tožene stranke z dne 20.7.1992 za sprejem ponudbe, kar bi pomenilo sklenitev pogodbe (26. člen ZOR). Ker je bilo sporočilo zanjo dvoumno, je s svojim sporočilom toženi stranki, v katerem ji je povedala, kako razume vsebino njenega fax-a z dne 20.7.1992, nadaljevala pogajanja za sklenitev pogodbe.
1. Skupščina d.o.o. lahko odloča o ugovoru delavca zoper disciplinsko odločitev prve stopnje, če tako določajo interni akti delodajalca, vendar mora biti navzočih toliko družbenikov, da imajo večino vseh glasov v skladu s 1. odst. 440. člena ZGD. Odločitev, ki jo sprejme družbenik, ki ima le 1/2 vseh glasov, ni zakonita. 2. Sodišče mora prepričljivo obrazložiti, zakaj šteje, da je pri delavcu podana pozitivna prognoza in je utemeljen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev se pogojno odloži.
V situacijah, ko toženec ne privoli v spremembo tožbe, mora sodišče strankam vselej sporočiti svojo odločitev o tem, ali se sprememba tožbe dovoli, ali pa se ne dovoli. Če namreč to opusti, jima onemogoči obravnavanje, saj stranki tedaj sploh ne vesta, kaj je tema obravnavanja.
ZAP v 58. členu sicer govori o prihodku, vendar je treba ta pojem pojmovati kot dobiček.
solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo utrpijo drugi
Pojem premikajočega se motornega vozila zajema ne le situacije, ko se vozilo fizično premika z močjo lastnega motorja, marveč tudi, ko sicer miruje, a v prometno nevarnem položaju, ki je nastal kot posledica obratovanja.
umik tožbe - vročitev umika tožbe pooblaščencu tožene stranke
Z opustitvijo vročitve drugopisa umika tožbe pooblaščencu tožene stranke je prvostopno sodišče storilo bistveno kršitev postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP, ker je zahtevek za povračilo stroškov vezan na rok, ki teče od prejema sporočila o umiku.
Delovno sodišče mora najprej ugotavljati pogoje za izdajo začasne odredbe po določbi 19. člena ZDSS, saj je ZDSS specialni zakon za izdajo začasne odredbe, šele nato pa preveri izpolnjevanje pogojev po ZIZ. Predpogoj za izdajo začasne odredbe je, glede na naravo začasnih odredb kot sredstva zavarovanja, verjetno izkazan obstoj terjatve. To pomeni, da je začasna odredba utemeljena le, če je zelo verjetno, da bo tožničinemu zahtevku ugodeno.
ZVOP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 19, 20, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 18, 18/1, 19, 20. ZPP (1977) člen 16, 354, 354/1, 16, 354, 354/1. ZNP člen 1, 1/1, 37, 1, 1/1, 37. ZENO člen 8, 8.
varstvo osebnih podatkov - zbirka podatkov - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - register stalnega prebivališča - sodna pristojnost
Odločanje na podlagi določb 18. in 19. čl. ZVOP je samostojna oblika pravnega varstva pravic posameznika in ne pomeni poseganje v pristojnosti upravnega organa, ki jih ima po 8. čl. ZENO.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odjava dejavnosti
Tožnici pripada denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, čeprav je kot (so)lastnica odjavila obrt oz. dejavnost, saj z dejavnostjo ni pridobivala dohodkov, s katerimi bi se preživljala, temveč je prihodke v celoti porabila za plače zaposlenih delavk. Pri tem je ravnala v dobri veri oz. ne fravdulozno v smislu kasnejšega uveljavljanja pravic, ter ji ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, če ni poskrbela naprej za svojo varnost, prav tako pa ni mogla predvideti, da ne bo ustvarila dohodka, s katerim bi se lahko preživljala.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
zavarovalna doba - izračun prispevkov
Izračun prispevka za dokup pokojninske dobe je zahtevna računska operacija s številnimi elementi, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi nezakonitosti odločbe toženca - ZPIZ, s katero je ta odločil, da ima tožnik pravico do dokupa zavarovalne dobe, razveljavilo izpodbijani odločbi toženca in zadevo vrnilo tožencu v ponovno odločanje v skladu s 3. odst. ZDSS. Toženec razpolaga s podatki, potrebnimi za pravilno odmero prispevka ter z računalniško podporo za izračun, ugotavljanje višine prispevka s strani sodišča pa bi bilo zamudno.
neopravičena odsotnost z dela - kršitev disciplinskega postopka
Delodajalec ni bistveno kršil pravil postopka, ko delavca ni vabil na sejo disciplinskega organa druge stopnje in je o delavčevem ugovoru odločil v njegovi odsotnosti. V ugovornem postopku se niso izvajali nobeni novi dokazi, oziroma se ni odločalo o nobenih novih dejstvih, prav tako pa tudi tožnik ni izkazal, da bi mu bilo zaradi odločanja o ugovoru v njegovi odsotnosti onemogočeno seznaniti ugovorni organ o kakršnihkoli dodatnih relevantnih novih dejstvih.
ZPP (1977) člen 353, 370, 370/1, 353, 370, 370/1. ZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZPIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1.
predčasna pokojnina - tehnološki presežek - obid zakona
Za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ki naj bi jo zavarovanec pridobil kot tehnološki višek, ob izpolnjenih ostalih pogojih glede starosti in delovne dobe, je bistveno, ali so bili za tožnika izpolnjeni vsi pogoji, predpisani v določbah ZDR, ki urejajo pogoje in postopek za prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oz. pri delodajalcu. Obhajanje zakonodajalčeve volje, celo z na zunaj pravilnim ravnanjem, ne more uživati pravnega varstva, saj nasprotuje temeljnim načelom civilnega prava o poštenem izvrševanju pravic.