Zgolj vpis prenehanja delovnega razmerja v delovno knjižico, ne da bi delodajalec izdal - vročil delavcu pismeno odločbo o prenehanju delovnega razmerja, kot to določa 78. člen ZTPDR, pomeni nezakonit način prenehanja delovnega razmerja. V takem primeru je delavec dolžan uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh odkar je zvedel za kršitev pravice, kar je pogoj za uveljavljanje sodnega varstva.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odjava dejavnosti
Tožnici pripada denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, čeprav je kot (so)lastnica odjavila obrt oz. dejavnost, saj z dejavnostjo ni pridobivala dohodkov, s katerimi bi se preživljala, temveč je prihodke v celoti porabila za plače zaposlenih delavk. Pri tem je ravnala v dobri veri oz. ne fravdulozno v smislu kasnejšega uveljavljanja pravic, ter ji ni mogoče očitati krivdnega ravnanja, če ni poskrbela naprej za svojo varnost, prav tako pa ni mogla predvideti, da ne bo ustvarila dohodka, s katerim bi se lahko preživljala.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - izplačilo v enkratnem znesku - vlaganje sredstev v podjetje
Namen določbe 2. alinee 2. odst. 27. člena ZZZPB je, da se z izplačilom denarnega nadomestila v enkratnem znesku nudi pomoč zavarovancem, ki podjetje šele nameravajo ustanoviti. Vendar pa v konkretni zadevi tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje izplačila v enkratnem znesku, čeprav je bilo podjetje ustanovljeno že pred uveljavljanjem denarnega nadomestila, vendar se je tožnik lahko v podjetju zaposlil šele kasneje, ko je vložil sredstva v materialno osnovo podjetja.
Domneva o umiku predloga za izvršbo zaradi neplačila sodne takse iz 4. odstavka 40. člena ZIZ ne velja v primeru, ko je upnik v stečajnem postopku, obveznost plačila sodne takse pa je nastala pred dnevom začetka stečajnega postopka.
Čeprav je bilo toženčevo dejanje storjeno kot reakcija na tožnikovo zaklepanje vrat, toženec s tem dejanjem ni vzpostavil prejšnjega stanja posesti, ko je lahko neovirano vstopal v klet in garažo. In ker tudi sicer ni bilo neposredno usmerjeno v vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ne predstavlja dejanje samopomoči, marveč motenje posesti.
O priznanju tuje sodne odločbe odloča sodišče po pravilih nepravdnega postopka (2. odst. 1. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), razen če ZUKZ nima posebnih določb. In ker ZUKZ o tem posebnih določb nima, v nepravdnem postopku pa je načelo kontradiktornosti pravilo (prim. 1. in 2. odst. 4. čl. ZNP), bi sodišče moralo vročiti predlog za priznanje tuje sodne odločbe skupaj z dokazili nasprotnemu udeležencu. To še posebej prihaja do izraza v konkretnem primeru, ko je potrebno odločiti o priznanju tuje zamudne sodbe.
Določba 57. člena ZIZ, po kateri mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku, velja zgolj za primer, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Če pa dolžnik z obrazloženim ugovorom v celoti izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zakon ne predvideva odgovora na ugovor, kar pomeni, da ga ni treba vročiti upniku (ugovor je torej v tem primeru enostransko pravno sredstvo - arg. iz 381. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).