ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
socialni spor - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnik ni dokazal, da je izpolnjen navedeni pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
ZPIZ-2 člen 27, 29, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2, 53. ZUP člen 129, 129-4. URS člen 8. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 5.
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje - I. kategorija invalidnosti - mednarodni sporazum sporazum z bosno - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Umrli zavarovanec ni bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, niti ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja, kar je ključno. Samo dejstvo, da je bil umrli zavarovanec uživalec predčasne pokojnine po odločbi bosanskega nosilca obveznega zavarovanja, ne pomeni izpolnjenost pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine iz 52. člena ZPIZ-2.
INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00088792
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 3, 3-1. ZPIZ-2 člen 126, 126/3, 181, 181/6, 194. URS člen 50. ZPP člen 355, 355/1.
nadomestilo za invalidnost - vračilo preplačila ZPIZ - III. kategorija invalidnosti - sprememba - delovno mesto - ustavitev izplačevanja nadomestila
Za presojo je bistveno vprašanje, ali tožniku eno leto po dokončnosti odločbe z dne 12. 6. 2019 dejansko ni bilo zagotovljeno delo s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti in v zvezi s tem torej, ali je tožnik do 1. 10. 2020 (tj. v roku enega leta) kadarkoli opravljal delo skladno z novo odločbo. Zlasti je relevantno vprašanje ali je tožnik takšno delo opravljal v mesecu septembru 2020, glede katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V kolikor se bo ugotovilo, da je tožnik v relevantnem letu kadarkoli opravljal delo v skladu z odločbo z dne 12. 6. 2019, potem je še vedno upravičen do delnega nadomestila.
zavarovanec - preostala delovna zmožnost - invalid III. kategorije invalidnosti - ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto - opredelitev pojma svoj poklic
Ključna dolžnost delodajalca do delovnega invalida III. kategorije, je v skladu z delovno zakonodajo premestitev na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in invalidnosti - preostali delovni zmožnosti. Če delodajalec po dokončnosti odločbe o pravici na podlagi invalidnosti, ne more zagotoviti pravic skladno z zakonom, lahko začne postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZUJIK člen 20, 83, 83/1, 85. ZPP člen 5, 7, 212, 214, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 14, 22. ZDSS-1 člen 61. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost - plačilo prispevkov iz državnega proračuna
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna je urejena v 83. členu ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni v kulturi zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo samozaposlenega v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga poklic zajema. Tožnikovo delo v zadnjih petih letih ne predstavlja izjemnega kulturnega prispevka in zato tožnik ni upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost.
ZŠtip-1 člen 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. ZS člen 3. URS člen 120, 120/2, 125. ZOFVI člen 81, 81/1, 81/7, 81/7-4. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/3.
Zoisova štipendija - pogoji za priznanje - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - pravilnik - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon - legalitetno načelo
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa opredelilno lastnost sofinanciranja, tj. "na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo". Zakonska določba ZŠtip-1 sofinanciranja iz javnih sredstev ne pogojuje z dodelitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, zato je citirano določilo Pravilnika prekoračilo okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil. Podzakonski akti smejo zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zožujejo. Ker dodatni pogoj v 5. členu Pravilnika oži pravico do štipendije, ki gre štipendistu po ZŠtip-1, je sodišče prve stopnje utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. URS člen 125. ZZVZZ člen 26, 44c. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 105.
zdravljenje v tujini - operativni poseg - nadstandardna storitev - neenaka obravnava - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Nesporno je, da je tožnica pri operaciji sive mrene prejela nadstandardno lečo, s katero je bila poleg odprave sive mrene, opravljena še korekcija starostne daljnovidnosti, ki po mnenju sodne izvedenke ni bolezensko stanje, temveč refrakcijska napaka, ki se lahko korigira z očali ali kontaktnimi lečami. Ker je bila tožnica na podlagi veljavne napotnice upravičena do operacije sive mrene na Hrvaškem, je upoštevajoč 44. c člen ZZVZZ, pri presoji tožničine upravičenosti do povrnitve stroškov zdravljenja na Hrvaškem, ključen odgovor na vprašanje, koliko bi za operacijo sive mrene z vstavitvijo standardne leče, prejel socialno zavarovani pacient v Republiki Sloveniji. Do tega zneska je upravičena tudi tožnica. Na ta način tudi ne bo prišlo do neenake obravnave med tožnikom in socialno zavarovanim pacientom v Republiki Sloveniji.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ocena stopnje zahtevnosti izvedeneskega mnenja je v pristojnosti sodišča. Postopek in obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, nudi dovolj podlage za zaključek, da gre za zelo zahtevno mnenje. Gre za kompleksno zadevo in na njegovo zahtevnost vpliva celota vseh dejavnikov.
Izvedenka ni upravičena do priznanja nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj gre za dokumentacijo, ki je sodna izvedenka ni zbirala sama, temveč ji jo je posredovalo sodišče.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
nagrada izvedencu - povišana nagrada
Sodišče je sodno izvedenko imenovalo s sklepom z dne 16. 2. 2021, torej v času veljavnosti Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018). Ker takrat veljavni Pravilnik ni vseboval 47.a člena, ni pravne podlage za priznanje 50 % zvišanega plačila. Slednje velja tudi pri priznanju stroškov in nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 13. 5. 2024.
ZPIZ-2 člen 183, 183a. ZPIZ-1 člen 13, 15, 15/2, 191, 191/1, 192, 192/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - obnova postopka - kasneje nastalo novo dejstvo
Niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka na podlagi 183.a člena ZPIZ-2, ker ne gre za naknadno (po izdaji odločbe z dne 1. 4. 2019) nastalo novo dejstvo, vendar pa je treba zahtevo tožnika presojati po določbi 183. člena ZPIZ-2. Ta določa, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.
Tožnik kot delavec v delovnem razmerju ni bil sam zavezan obračunati in plačati prispevke, saj je bil izplačevalec prispevkov zanj delodajalec. Čeprav je bil tožnik družbenik in poslovodja družbe, je bil v tej družbi hkrati tudi delavec v delovnem razmerju in je status zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja užival na podlagi 13. člena ZPIZ-1. Kot družbenika in poslovodno osebo bi ga bilo mogoče obravnavati le, če bi bil zavarovan na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1. ZPP člen 181.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - vračilo nadomestila - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Zavarovancu z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani družbe A., d. o. o. delovno razmerje ni prenehalo zakonito in bi moral biti dejansko zaposlen pri tožeči stranki. Ker je zavarovancu delovno razmerje nezakonito prenehalo in ga je delodajalec (tožeča stranka) dolžan pozvati nazaj na delo, sta izpolnjena oba pogoja za odpravo odločbe o priznani pravici do denarnega nadomestila. Posledično je podan dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD in ima zavod pravico od tožeče stranke zahtevati neto zneske denarnega nadomestila izplačanega zavarovancu.
URS člen 120, 120/2, 125. ZŠtip člen 22, 24, 24/1, 24/1-2, 24/5. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/3. ZS člen 3.
Zoisova štipendija - pogoji za priznanje - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom - pravilnik - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Določilo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri opredeljenosti pogoja "sofinanciranju iz javnih sredstev" dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.
Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi insituta exceptio illegalis utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika, saj se z njegovo uporabo krši ustavno načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave.
ZPIZ-2 člen 389, 390, 390/1, 396, 396/1, 396/3. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397, 397/1, 397/3. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu - invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - preostala delovna zmožnost
Za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu niso izpolnjeni pogoji, določeni v prehodnih določbah ZPIZ-2, da bi se tožnici še nadalje zagotavljale priznane pravice po prejšnjih predpisih. Tožnici namreč pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ni bila priznana, kar pomeni, da ni bila uživalka pravice do nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti po prejšnjih predpisih. Za priznanje omenjene pravice namreč niso izpolnjeni pogoji niti po določbi 389. člena ZPIZ-2, kakor tudi ne po določbi 396. člena ZPIZ-2 ter po prvem odstavku 390. člena ZPIZ-2, saj se je postopek začel po uveljavitvi ZPIZ-2.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40. ZPP člen 362, 362/1.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - osebni pregled - vrednotenje izvedenskega mnenja
Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je bila podlaga za njegovo izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet takega izvida oziroma mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zahtevnost. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva dodatno poglobljen študij, obsežne analize, specialistična znanja in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Vrednotenje in analize podatkov osebnega pregleda v stroškovnem vidiku ni mogoče uvrstiti v sklop trajanja osebnega pregleda. Slednje je vrednoteno pri sestavi in izdelavi pisnega mnenja. Čas osebnega pregleda se nanaša zgolj na čas osebnega pregleda, vrednotenje in analiza pa ne predstavljata osebnega pregleda.
Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 2. ZVZD-1 člen 61. ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 42, 42-2, 43, 44, 68, 428.
I. kategorija invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - gostota pokojninske dobe - medvretenčna kila - hernia disci
Sdaj veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih opredeljuje bolezni, pri katerih je ob izpolnjevanju verifikacijskih kriterijev mogoče ugotoviti poklicno bolezen, vendar okvare medvretenčne ploščice ali bolečine v križu z išiasom ne vsebuje. Sedanji Pravilnik temelji na priporočilih Komisije (EU) 2022/2337 z dne 28. 11. 2022 o evropskem seznamu poklicnih bolezni. Pred tem veljavni Pravilnik, ki je ključen za odločitev v tej zadevi, pa je med poklicne bolezni štel tudi bolezni hrbtenice, in sicer pod zaporedno št. 62 - okvaro medvretenčne ploščice in pod zaporedno št. 63 - kronična obolenja hrbtenice zaradi stalnih obremenitev v nefizioloških položajih pri delu, splošnih vibracij in dvigovanja bremen.
Ker so pri nastanku tožnikovih težav prisotni tudi nepoklicni dejavniki, gre za bolezen, ne pa za poklicno bolezen. Ključno pri tem je, da na okvaro medvretenčne ploščice vpliva več dejavnikov, in sicer starost, delo, ki ga zavarovanec opravlja, genetika kot najpomembnejši dejavnik, kajenje, življenjski slog (aktivnost zavarovanca), telesna teža in morebitne poškodbe.
denarna socialna pomoč - ustavnoskladna razlaga - izplačilo za nazaj - premoženje - dohodek prosilca - materialni položaj - ustavna pravica do socialne varnosti - odločba Ustavnega sodišča
Denarni znesek na tožničinem transakcijskem računu, ki predstavlja izplačilo za nazaj priznane denarne socialne pomoči se po ustavnoskladni razlagi ne more upoštevati niti kot premoženje niti kot dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika. Razlaga po kateri se naknadno prejeto izplačilo denarne socialne pomoč v enkratnem znesku za nazaj upošteva med lastne dohodke ali premoženje pri presoji upravičenosti do iste socialnovarstvene pravice, bi pomenila, da v prihodnje posameznik do nje ne bi bili več upravičeni ali bi bil upravičen le v manjšem obsegu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00088044
ZDSS-1 člen 63, 70, 70/1, 70/1-2, 70/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1.
začasna odredba - začasno plačilo dajatev - izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe - reverzibilnost začasne odredbe
Tožnik ni podal konkretizirane trditvene in dokazne podlage, ki bi sodišču omogočala ugotavljanje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Zgolj pavšalne trditve, da ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje in da so mu bile kršene pravice, ne zadoščajo. Ker v tej fazi še ne gre za kontradiktorno odločanje, mora tožnik obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe izkazati in obrazložiti že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe.
Izpolnjevanje pogojev za izdajo začasnih odredb je potrebno presojati restriktivno in ne, kot zatrjuje tožnik, da je izdaja začasne odredbe zgolj stvar formalnosti. Med vsebino začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka) mora obstajati povezanost. Začasna odredba ne more biti sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka, pač pa le sredstvo za zavarovanje terjatve in tako ne sme prejudicirati odločitve o tožbenem zahtevku.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZUTD člen 130. ZSVarPre člen 33.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - izredna denarna pomoč
Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj določa dodaten pogoj pri sofinanciranju iz javnih sredstev, tj. sofinanciranje na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Navedena določba podzakonskega akta je zato v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). V tem primeru dodatni pogoj pogojuje uporabo inštituta exceptio illegalis in je sodišče prve stopnje utemeljeno izključilo uporabo 5. člena Pravilnika.
Ključna za presojo je ugotovitev, da državnega tekmovanja iz znanja ... ni financirala le pravna oseba zasebnega prava (društvo), temveč se je izvedlo s pomočjo javnih sredstev (z zagotovitvijo prostorov, opreme, nadzornega učitelja v javnem zavodu).
ZUP člen 129. ZPP člen 8, 254, 287, 287/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/3.
delo s krajšim delovnim časom - bolezen - vezanost na pravnomočno sodbo v socialnem sporu - III. kategorija invalidnosti - omejitve pri delu
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure. To pa pomeni, da je potrdilo odločitev toženca, ki je pri odločitvi pravilno upošteval sodbo sodišča iz katere izhaja, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen delo opravljati z vsebinskimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo, torej da delo opravlja le po 6 ur dnevno. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 24. 10. 2023 izhaja, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z vsebinskimi razbremenitvami. Toženec je invalidsko odločbo (oziroma v tem primeru sodbo sodišča) dolžan upoštevati že glede na določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ. To pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča, torej po 6 ur dnevno z ostalimi priznanimi razbremenitvami.