ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
ZPP člen 161, 161/1, 362.. ZUPJS člen 3, 6, 32, 32/1, 41.. SZ-1 člen 121, 121/5.. OZ člen 1, 1/2, 190, 197.
ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - subvencija tržne najemnine - trajanje postopka - plačilo v izogib sili - verzijski zahtevek
Pravno in življenjsko je povsem sprejemljivo ravnanje tožnikov, ki so na podlagi določila 190. člena OZ v izogib nevarnosti deložacije najemodajalcu sami plačali celotni znesek najemnine. Trajanje postopka priznanja subvencije za tržno najemnino je spremenilo razmerja med deležniki, kar je privedlo do neprimernosti postopka, opredeljenega v določilih ZUPJS za konkretni primer. Najemodajalec kot zakonsko določen prejemnik izplačila subvencije, je celotno najemnino že prejel, tudi del, za katerega je bila tožnikom subvencija priznana. Sicer ne s strani občine, temveč s strani tožnikov. Upoštevajoč sistem socialne varnosti in načel, ki ta sistem prežemajo, je pravno neprimerno vztrajati pri uporabi zakonskih določil, ki ne nalegajo na konkretni dejanski stan ter hkrati stranko, ki jo je potrebno socialno zaščititi, izpostavljati tveganjem in stroškom nadaljnjih sodnih postopkov.
ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - duševna motnja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, tako da ne potrebuje stalnega nadzora. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 101. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, niti za priznanje tega dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 287.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - invalidska pokojnina - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - preostala delovna zmožnost
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - vrstni red poplačila dolgov
Ker tožnik dolga iz naslova zapadlih, a neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za predhodno obdobje ni poravnal v celoti (kljub večkratnim izvršbam s strani FURS), se je terjatev vodila še naprej skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kljub nadaljnjim rednim plačilom je toženec s tekočimi plačili tožnika terjatve pravilno zapiral skladno s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2. Zaradi vrstnega reda poplačila dolga iz preteklosti se zapirajo najprej obresti, šele nato obveznosti za prispevek glede na zapadlost (glavnica). Ker je tožnik svoje obveznosti plačeval za nazaj in ne v celoti, je logična posledica, da kljub nadaljnjim tožnikovim tekočim plačilom prispevka na dan 30.3.2020 še vedno obstoji neporavnana terjatev toženca v višini 86,18 EUR.
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2, 63/2-5.. ZDSS-1 člen 21.. ZUP člen 7, 274, 274/2, 277.
nadomestilo za primer brezposelnosti - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - obnova postopka - roki za uveljavljanje sodnega varstva - zakonitost odpovedi - predhodno vprašanje
S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je bila tožniku priznana začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela od 1. 3. 2018 do vključno 24. 6. 2018. Slednje naj bi po tožnikovem zatrjevanju predstavljal razlog, zaradi katerega je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tega dejstva tožnik ne more dokazati, saj izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal. Tako toženec kot sodišče dejstvo, da tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal pred pristojnim sodiščem, pravilno šteje kot ključno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 75.
vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - delno zavrženje tožbe
Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.
sorazmerni del invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - neizpolnjevanje pogojev - minimalna pokojninska doba
Tako v predsodnem postopku kot v postopku pred sodiščem prve stopnje je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ker je tožnik skupno dosegel le 5 let, 7 mesecev in 10 dni pokojninske dobe in ne 10 let in 22 dni, kar bi zadoščalo za priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 263, 263/4.. ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.
starostna pokojnina - rok za obnovo postopka - neprava obnova postopka - materialni prekluzivni rok
Sodišče je kot primarno pravilno ugotovilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj pravočasnosti. Od pravnomočnosti odločbe z dne 5. 12. 2001 pa do vložitve zahteve za obnovo postopka 15. 6. 2020 je preteklo več kot tri leta, kar je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 263. člena ZUP. Sodišče je pravilno presodilo, da ne obstoji izjema, opredeljena v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, kadar se lahko obnova predlaga oziroma začne po preteku treh let.
Ker ni sporno, da je od vročitve sporne odločbe z dne 5. 12. 2001 do vložitve obravnavane zahteve 15. 6. 2020 preteklo nedvomno več kot deset let, bi bilo potrebno tudi morebitno zahtevo za nepravo obnovo postopka kot nepravočasno zavreči, v kolikor bi toženec tožnikov predlog oziroma zahtevo z dne 15. 6. 2020 obravnaval tudi po tej pravni podlagi.
ZSVarPre člen 8, 26, 26/1, 26/1-1, 26/1-2, 26/1-3, 26/6, 26/7, 26/8, 26/10.. ZFU člen 52, 52/4.
denarna socialna pomoč - višina pomoči
Z vpisom v davčni register ni avtomatično izpolnjen pogoj za dodelitev dodatka za delovno aktivnost. Pogoj bi bilo mogoče ugotoviti iz evidenc socialnega zavarovanja, iz katerih je razvidno število ur dela in se ob njihovem upoštevanju na podlagi 26. člena ZSVarPre tudi ponderira osnovni znesek minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožnica v relevantnem obdobju iz naslova opravljanja samozaložništva ni imela nobenih dohodkov, ni plačala davka od dohodka iz dejavnosti in dohodek ni bil niti mogel biti upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061445
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 183, 183/1.. ZPP člen 116, 337, 337/1.
I. kategorija invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - neizpolnjevanje pogojev - odsotnost z naroka - pritožbene novote
Po ugotovitvi tožene stranke je tožnik dopolnil v Sloveniji 9 let, 2 meseca in 10 dni, v BiH 2 leti in 6 mesecev, na Hrvaškem 4 mesece in 8 dni, v Srbiji pa 4 mesece in 12 dni pokojninske dobe. Skupaj dopolnjena pokojninska doba znaša 12 let, 5 mesecev in 1 dan. S tem pa ni izpolnjen pogoj 13 let pokojninske dobe.
Sodišče je že po zaključku naroka prejelo tožnikov dopis, s katerim opravičuje svoj izostanek. Tožnik bi moral pred zaključkom obravnave sodišču posredovati opravičilo. Le v takem primeru, bi ga lahko sodišče upoštevalo in narok, če bi bili izkazani opravičljivi razlogi, preložilo. Po zaključku obravnave pa bi moral tožnik zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
ZDSS-1 člen 1, 58, 61, 62, 63.. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - izdaja nove odločbe - pravni interes za tožbo - vročitev odločbe
Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.
V vlogi z dne 28. 10. 2020 je tožnik navedel le nestrinjanje z vlogo toženca z dne 9. 10. 2020, v kateri se je slednji opredelil do izvedenskega mnenja. Tožnik je pri tem ponovil svoja stališča o izvedenskem mnenju, izvidu lečečega zdravnika ter o dokaznih predlogih, ki jih je že navedel v predhodni tretji pripravljalni vlogi za katero mu je priznanih 225 točk. Priglašenih stroškov tako ni mogoče šteti za potrebne, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZŠtip-1 člen 87, 87/1, 87/5, 92, 92-1, 92-2, 92-3, 97, 97-2, 99.. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 9, 9/2.
državna štipendija - vračilo neupravičeno pridobljenih zneskov štipendije - sprememba zakonodaje - pravilna uporaba materialnega prava - dokazovanje z izvedencem - obstoj duševne motnje
Tožena stranka je bila dolžna upoštevati predpise, ki so veljali v času, ko je prvostopenjski organ izdal odločbo z dne 17. 2. 2017. Tedaj pa ni veljala niti sprememba Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij niti sprememba ZŠtip-1 glede podaljšanja roka za opravo šolskih obveznosti. Tako tudi ni odločilno, da je bila dokončna odločba, s katero je bila presojana prvostopenjska odločba, izdana 27. 3. 2019. Iz novele ZŠtip-1 povsem jasno izhaja, da se novela ZŠtip-1 ne nanaša na štipendijska razmerja, ki so nastala do začetka uporabe novele ZŠtip-1, temveč se uporabljajo dosedanji predpisi. Razen tega pa je potrebno upoštevati, da je drugostopenjski organ dolžan zadevo presojati po materialnem predpisu, ki je veljal v času odločanja prvostopenjskega organa.
Ker je tožnica uveljavljala razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do dela s krajšim od polnega, je sodišče pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti Univerze v C. Ta je skladno s sklepom sodišča prve stopnje po specialistu za področje revmatologije na podlagi celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter v zdravstvenem kartonu tožnice in po njenem osebnem pregledu menil, da pri tožnici do 28. 8. 2020 zdravljenje ni bilo končano do te mere, da bi bilo mogoče ugotoviti invalidnost.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
izvedenina - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ker izvedencu zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanja zamejen s strani sodišča, bi o potrebi po dodatni dokumentaciji moral obvestiti sodišče. Proučitev s strani tožnika dodatno predložene dokumentacije se glede na obseg te dokumentacije šteje med nagrado v višini 153,00 EUR za postavko proučevanja dokumentacije, ki je izvedencu priznana.
ugotavljanje invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Invalidnost je res trajnejše stanje, pa vendar skladno s sodno prakso in določilom 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več zamejeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne. S potekom časa se v določenih primerih lahko zdravstveno stanje spremeni, izjemoma tudi na boljše (odvisno od vzroka invalidnosti). Iz tega razloga so predvideni tudi kontrolni pregledi in s tem povezani postopki za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Določilo 2. odstavka 178. člena ZPIZ-2 določa možnost, da pobudo za uvedbo postopka poda tudi osebni ali imenovani zdravnik, postopek pa vodi ZPIZ po uradni dolžnosti. Zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik v tem primeru ne moreta predlagati umika predloga.