nesklepčnost tožbe - gradbena pogodba - posebne gradbene uzance - prevzem stvari z napako - pravna narava dokončnega obračuna - pravica izvajalca do plačila
Tožnikova pravica terjati plačilo za opravljeno delo ne more biti odvisna od dejstva, ali se stranki dogovorita o vseh sestavinah dokončnega obračuna, kot jih določa 119. Uzanca PGU.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo zakonite hipoteke – nastanek hipoteke po zakonu
Izstavitev zemljiškoknjižne listine bi pritožnica lahko zahtevala le v primeru obstoja pogodbene hipoteke ali prisilne hipoteke, ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa na podlagi zakonite hipoteke, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066119
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6.
splošna pravila za odmero sankcije - odvzem predmetov - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa
Predkaznovanost za istovrstni prekršek in visoka stopnja alkohola v organizmu obdolženca utemeljujejo izrek globe za prekršek iz 4. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP nad spodnjo predpisano mejo in odvzem njegovega osebnega avtomobila, s katerim je storil prekrške.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti – vložitev pritožbe - začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – ugovor tretjega – pravočasnost ugovora
Postopek zavarovanja z začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano obremeniti ali odtujiti nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, je bil končan, ko je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen. Ugovor tretjega, ki je bil vložen po tem trenutku, je prepozen in ga je sodišče zato utemeljeno zavrglo.
ničnost pogodbe - napaka volje – neskrbnost pri podpisu pogodbe
Ker toženec ne zatrjuje, da bi mu bilo onemogočeno, da prebere pogodbo, ki jo je podpisal, se na slabo seznanjenost z vsebino pogodbe ne more uspešno sklicevati. Vsaka poslovno sposobna fizična oseba je odgovorna za svoje ravnanje in nosi riziko svojega ravnanja. Toženčev zaupljiv odnos do zeta tožeči stranki ne more škoditi.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - kršitev najemne pogodbe - (ne)dopustitev vstopa lastnika za preveritev pravilne uporabe stanovanja
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je tožena stranka dopustila tožeči stranki kot lastniku vstop v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja. S tem vprašanjem se je prvostopenjsko sodišče sicer ukvarjalo, vendar pa je utemeljen očitek v zvezi z oceno izvedenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0071762
ZPP člen 286, 286a. ZIZ člen 60, 65. ZZKKJ člen 14.
prekluzija - materialno procesno vodstvo - nedopustnost izvršbe - maksimalna hipoteka – dobra vera – skupna lastnina
Sodišče po določbi 286.a člena ZPP lahko opravi pisno materialno procesno vodstvo, vendar ima tako vodstvo smisel le, če je konkretno in vsebinsko usmerjeno. Povprečno skrbni pozvani stranki mora biti na njegovi podlagi jasno, v kateri smeri mora po potrebi dopolniti svoje trditve in predloge.
Pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri. Navedeno ne velja v primeru, ko upnik zastavno pravico pridobi šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini.
delna nezmožnost za delo - renta - izguba zaslužka - vračunavanje invalidnine - način izračuna
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, ne pa nadomestiti izpad njegovega dohodka. Zato se invalidnino ne sme upoštevati pri izračunu višine mesečnih dohodkov tožnice.
Primerjava povprečnega mesečnega zaslužka tožnice pred škodnim dogodkom z njenimi dohodki v vtoževanem obdobju ni primeren način za izračun izpada njenega zaslužka. Res je, da sodišča takšno metodo uporabljajo, vendar navadno takrat, ko oškodovanec zaradi posledic škodnega dogodka ni več zaposlen in je povprečni mesečni dohodek pred poškodbo edini primerljiv kriterij, na podlagi katerega je mogoče oceniti njegovo izgubo na zaslužku. V predmetnem primeru pa je tožnica ostala zaposlena tudi po prometni nesreči. Torej je v njenem primeru podan boljši kriterij za izračun, in sicer njeno mesečno plačilo za 4-urno delo. Ta kriterij je bolj verodostojen, saj upošteva tako spreminjanje višine plač v času, kot tudi zamenjavo plačilnega razreda tožnice.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6.
nagrada upravitelju za preizkus terjatev - število preizkušenih terjatev - več prijavljenih terjatev istega upnika
Teleološka razlaga določb ZFPPIPP in Pravilnika pokaže, da je nadomestilo (nagrada) upravitelju za preizkus terjatev odvisna od obsega dela, torej števila preizkušenih terjatev in ne od seštevka zneskov prijavljenih terjatev posameznega upnika kot ene terjatve.
Števila prijavljenih terjatev ne gre enačiti s številom vlog, v katerih upnik terjatve prijavlja, niti s skupnim zneskom (seštevkom) prijavljenih terjatev, ki bi ga bilo obravnavati kot eno terjatev, če imajo prijavljene terjatve različno pravno in dejansko podlago.
odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – kritje stroškov odprave napak – zapadlost zahtevka na plačilo stroškov sanacije
Kupec lahko (sodno) uveljavlja zahtevek za izplačilo denarnega zneska v višini ocenjenih stroškov, potrebnih za odpravo napak, tudi če odprave teh napak še ni zagotovil. V nasprotnem primeru bi bil namreč kupec nesorazmerno obremenjen, ko bi moral predhodno sam kriti stroške odprave napak, ki sodijo v sfero prodajalca, pri čemer bi takšni stroški lahko presegli finančne zmožnosti kupca.
Zahtevek na plačilo stroškov sanacije je jamčevalni zahtevek in je kot tak zapadel ob nastanku stvarnih napak (oz. po poteku roka, določenega v pozivu toženki, naj napake odpravi). Zapadlost zahtevka je vezana na obstoj stvarne napake in ne na obstoj konkretnega finančnega primanjkljaja po opravi sanacije (saj ne gre za povrnitev škode zaradi sanacije, ampak za izpolnitev obveznosti po prvotni prodajni pogodbi). Tožbeni zahtevek tožnice je tako že zapadel, tožnici pa gredo tudi zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dalje.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STEČAJNO PRAVO
VSL0075736
ZIZ člen 260, 260/1. ZFPPIPP člen 20, 20/3, 132, 132/1, 132/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 215, 215/1, 216.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - zavarovanje s predhodno odredbo - ločitvena pravica - pridobitev ločitvene pravice v postopku zavarovanja - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Glede zavarovanih terjatev zato v obsegu ločitvene pravice ni mogoče uporabiti prvega odstavka 215. člena ZFPPIPP in posledično zanje ne velja določba 1. točke 216. člena ZFPPIPP o utesnitvi izvršbe. Za pravilno uporabo 216. člena ZFPPIPP je zato bistveno, ali je upnik pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico ali ne.
novo premoženje – prekinitev postopka – sporna dejstva – meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni mogoče prekiniti, tudi če je med dediči spor o dejstvih. Spor o očetovstvu se zato lahko rešuje le še v pravdnem postopku.
predhodna odredba – verjeten izkaz nevarnosti – likvidna sredstva – denarna sredstva
Tožena stranka je s trditvijo, da ima preko 2 MIO EUR prostih likvidnih sredstev, utemeljevala neobstoj nevarnosti za uveljavitev tožnikove terjatve. Pri tem ni pojasnila, kaj ta prosta likvidna sredstva predstavljajo. Tako nekonkretizirane trditve o razpoložljivih prostih likvidnih sredstvih zato niso bile preizkusljive. Če gre namreč za denarna sredstva na transakcijskem računu v Sloveniji, so ta blokirana in torej ne gre za prosta likvidna sredstva. Da pa bi imela še druga sredstva, kakšna je njihova struktura in kje jih ima, pa tožena stranka ni pojasnila.
V obravnavanem primeru so dohodki staršev tako nizki, da terjajo upoštevanje otroškega dodatka pri določitvi preživnine za mld. otroka.
Neprimerna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi stiki potekali po predhodnem dogovoru med staršema, saj ne gre za zadosti določno opredelitev stikov; takšna odločitev pa je ustrezna le v primerih, ko sta se starša sposobna konstruktivno dogovarjati in ko med njima glede stikov ni večjih sporov.
predpogodba - ara - kupnina - neizpolnitev - rok za plačilo kupnine - prodaja nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka
Iz predpogodbe v nobeni točki ne izhaja, da bi obveznost tožeče stranke na plačilo kupnine nastopila le v primeru, če bi uspela zagotoviti kredit za plačilo kupnine. Tak dogovor niti ne bi bil logičen, saj bi bil v nasprotju z dogovorom o ari. Namen are je namreč ravno v utrditvi obveznosti kupca.
ZP-1 člen 25, 139, 155, 155/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 20. ZJZ člen 23, 23/3, 40, 40/1, 40/1-2.
bistvena kršitev določb postopka - nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi - zagotavljanje reda na shodu oziroma na prireditvi - prepovedana ravnanja - nošenje transparenta s politično vsebino
V postopku na prvi stopnji je sodišče upoštevalo določbe postopka o prekršku iz ZP-1, obdolžencu so bile zagotovljene enake pravice kot drugim obdolžencem, zato odločitev sodišča, da je odgovoren za prekršek po 20. členu ZJRM-1, ne pomeni diskriminacije obdolženca kot osebe srbske narodnosti.
Ker sodijo na športno prireditev le transparenti s športno vsebino, je nošenje transparenta s politično vsebino protizakonito dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078644
ZPP člen 13, 205, 206, 318. SZ člen 117.
zahtevek za sklenitev pogodbe o nakupu stanovanja - sklepčnost tožbe - vprašanje lastništva - pomanjkanje pasivne legitimacije - zahteva za odkup stanovanja - pogoji za izdajo zamudne sodbe - predhodno vprašanje
V času, ko je tožnik vložil tožbo na odkup stanovanja, toženka že ni bila več zemljiškoknjižna lastnica tega stanovanja. Zato tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati sklenitve prodajne pogodbe, saj tožena stranka predmeta nima več v lasti.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki morajo biti podani kumulativno z ostalimi, je tudi sklepčnost tožbe. Ob ugotovitvi, da toženka v času vložitve tožbe ni bila več lastnica spornega stanovanja, tak zahtevek ne more biti sklepčen.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev - sprememba zakona - delna oprostitev
ZST-1 je pred spremembo omogočal, da sodišče oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sedaj (po spremembi) zakon tega ne omogoča več, saj je lahko oproščena plačila sodnih taks le stranka, ki prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa. Stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči, vendar bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, lahko sodišče le delno oprosti plačila sodnih taks.