ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069068
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-3. SPZ člen 192, 192/1, 194, 194/1, 194/2, 199, 199/3. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/2, 163, 163/2.
zemljiški dolg - rubež zemljiškega dolga - poplačilo terjatve - predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - stroški pritožbenega postopka
Dokler gre za izoliran zemljiški dolg (fiduciarne zavarovalne pogodbe ni, zemljiško pismo ni bilo preneseno in ga lastnik nepremičnine, v konkretnem primeru dolžnik, poseduje sam) niti poplačilna pravica iz zemljiškega dolga niti zavarovana terjatev ne obstajata, zato rubež zemljiškega dolga in zemljiškega pisma v konkretnem primeru ne omogoča poplačila upnikove terjatve v nadaljnjem izvršilnem postopku. Zgolj temu pa so namenjene predhodne odredbe.
Dolžnik je v predlogu za povrnitev stroškov navedel zgolj skupen znesek le-teh, ne da bi jih določno opredelil (po vsebini, višini in pravni podlagi) in tako že trditvenega bremena ni zmogel.
preživnina - nujni strošek za preživljanje - leasing za osebno vozilo - kaznovanje odvetnika zaradi razžalitve
Strošek leasinga za osebno vozilo ni nujni strošek za preživljanje otroka, kot to tudi ni strošek za zavarovanje hiše in nakup računalnika.
Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, zato je lahko vsak pritožnik pri varstvu svojih pravic kritičen do stališč sodišča in odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč.
Dolžnika nista enotna sospornika. Prvi dolžnik namreč nastopa kot glavni dolžnik, drugi dolžnik pa kot menični porok, ki upniku odgovarja solidarno. Eno od načel meničnega prava je namreč načelo samostojne menične obveznosti. Tudi, če menico izda glavni dolžnik, ki je npr. kasneje izbrisan iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka.
nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe
Pritožba med drugim zatrjuje, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, saj ni bilo mogoče pregledati listin, ki so bile podlaga za odreditev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in na podlagi teh za opravo hišne preiskave pri obdolžencu, in ki so sestavni del drugega spisa. S tem utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP zaradi kršitve določb 128. člena navedenega zakona. Ta pravica mora biti obdolžencu in zagovorniku kot stranki v postopku dana, saj sicer učinkovito izvajanje obrambe ni mogoče.
verzija - plačilo uporabnine – nedobroverni posestnik
Kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, je nedobroverni posestnik. Pri uporabi tuje stvari ga zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari.
Pri nedobrovernem posestniku ni pomembno, ali je uporaba tuje stvari zanj pomenila objektivno korist ali ne, oziroma ali se je z njo in na kakšen način okoristil ali ne, ali pa bi se lahko, pa je to iz kakršnihkoli razlogov opustil. Osnovni kriterij je korist, ki bi jo lahko imel od stvari in ne zgolj korist, ki jo dejansko ima.
Upravičeni predlagatelj po ZVEtL je lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ, pa čeprav izkazuje upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
Zaradi vsebinske in formalne pomanjkljivosti tožbe pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani. Z očitkom o naznanitvi dejanja policistom ni zatrjevano nedopustno ravnanje; očitek o posredovanju podatkov o tatvini okoličanom pa zaradi nezadostne substanciranosti ne utemeljuje tožbenega zahtevka. Nobeden od očitkov ne privede do uveljavljane posledice – odškodninske odgovornosti tožencev.
Za spor o plačilu odškodnine zakon enotnega sosporništva ne določa; tudi po naravi odškodninsko razmerje ni tako, da bi bila odločitev v sporu nujno enaka za vse sospornike na pasivni strani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075523
ZPP člen 14.
soprispevek oškodovanca - vezanost na obsodilno kazensko sodbo
V regresni pravdi ima toženec možnost, da poda ugovor glede soprispevka oškodovanca, sodišče pa je ne glede na morebitno pravnomočno kazensko sodbo, s katero je toženec obsojen za kaznivo dejanje, dolžno ta ugovor obravnavati in izvesti predlagane pravno odločilne dokaze, saj je vezano zgolj na obstoj kaznivega dejanja in kazensko odgovornost.
Kadar toženec v regresni pravdi ugovarja višini izplačane odškodnine, mora sodišče izvesti predlagane dokaze in znova odmeriti pravično in primerno denarno odškodnino, saj lahko le na tak način izčrpa postavljeni ugovor.
V razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, pa so podali izjavo o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ.
Obveznost sklenitve pogodbe na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč, objavljene skladno z 20. členom ZKZ, ne nastane, če sprejme ponudbo le oseba, ki ni predkupni upravičenec.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075744
ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 108, 108/6. ZDav-P člen 35. ZIZ člen 41, 129, 132.
popravni sklep - očitna pisna pomota - nepravilnost pooblastila - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predhodno vprašanje - izplačilo terjatve na račun osebe, ki ni upnik - zmoten preračun tečaja - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.
V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070361
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 178, 179.
odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti – pravica do svobode izražanja – objava na spletni strani politične stranke – žaljiva obdolžitev
V primerih, ko gre za novinarsko poročanje, se tehtanje med pravico do svobode izražanja ter med osebnostnimi pravicami pogosto nagne v prid svobodi izražanja, vendar pa je obravnavana situacija posebna, saj gre za spletno stran politične stranke, ki je brez dvoma medij specifične narave. Tudi zanj mora veljati svoboda širjenja informacij, vendar pa je treba pri tehtanju, kadar nastopi kolizija pravic, upoštevati tudi naravo in namen takega medija.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – premoženjska škoda – tuja pomoč – udarnina glave – zvin rame
Tožnik je v prometni nesreči utrpel zvin leve rame, delno raztrganino rotatorne manšete, nateg vratnih mišic, udarnino glave in udarnino ledvene hrbtenice. Primerjava z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, pokaže, da je prisojena odškodnina v višini 3,6 povprečne neto plače, prenizka. V že razsojenih odškodninah s primerljivimi škodnimi posledicami, so bile priznane odškodnine vsaj v višini pet povprečnih neto plač.
SPZ člen 99, 217, 217/2, 217/3, 222. ZPP člen 39, 39/1, 186, 190, 285.
negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda
V sporu zaradi prenehanja služnosti hoje in vožnje zaradi njene nepotrebnosti oziroma spremenjenih razmer je tožnica predlagala povezave z javnim cestnim omrežjem, ki predstavljajo dostop preko zemljišč drugih lastnikov. Takšna rešitev pa ni sprejemljiva, saj je pridobitev služnosti v tem primeru odvisna od privolitve lastnikov.
Okoliščina, da eden od solastnikov novo nastale parcele ni vstopil v pravdo, ne more preprečevati odločitve o ugoditvi tožbenega zahtevka.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih velja domneva, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, za njihovo izpodbijanje pa se ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063689
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodnina – prepozna izpraznitev nepremičnine – pravočasno grajanje procesnih kršitev – uveljavljanje kršitev določb postopka do konca glavne obravnave – pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožnik v prvostopenjskem postopku do konca glavne obravnave ni uveljavljal kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo soočenja prič P. in P., kar bi na zadnjem naroku lahko storil. Zato šele v pritožbi uveljavljane kršitve pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
vrnitev v prejšnje stanje – dokazno breme – prekluzija glede predlaganja dokazov – poslabšanje zdravstvenega stanja pooblaščenca
Določba 117. člena ZPP ne daje podlage za stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka v predlogu morala navesti vse dokaze za svoje trditve, saj ne nalaga obveznosti predlaganja dokazov le v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 313, 313/2. OZ člen 101, 101/1, 101/2.
spor majhne vrednosti – pisna izjava priče – smrt priče pred njenim zaslišanjem – načelo kontradiktornosti – ugovor sočasnosti izpolnitve – prisilna izvršba zoper tožnika
Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je s tem, ko je prebralo pisno izjavo priče, kljub zahtevi tožene stranke, da jo zasliši, postopalo nezakonito, torej v nasprotju z določbo 6. odstavka 236. a člena ZPP. Priče namreč ni moglo zaslišati, ker je med postopkom umrla.
Če pred sodiščem ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Pri tem je treba poudariti, da sodišče s sodbo ne obsodi tožnika, pač pa le toženca, zato slednji nima pravice na podlagi sodbe, izdane v skladu z določbo 2. odstavku 101. člena OZ, zahtevati prisilne izvršbe zoper tožnika.