ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/4, 109, 109/1, 109/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - prevzem delavcev
Tožena stranka je pravilno in iz utemeljenih poslovnih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu avtomehanika. Dejstvo, da se je dohodek servisne dejavnosti pri toženi stranki zviševal, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da v konkretnem primeru poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni obstajal. Sodišče ni pristojno ocenjevati poslovnih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga presoja le, če je takšen razlog dejansko in ne zgolj navidezno izkazan, oziroma da ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot je to predpisano v določbi 6. člena ZDR. Tako se lahko delodajalec odloči, da po odhodu presežnega delavca razdeli delo med ostale zaposlene. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru preostala tožnikova opravila v servisni delavnici lahko prevzel drug delavec. Zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni nezakonita.
Pri presoji, ali gre za prenos dela dejavnosti in prevzem delavcev skladno z določbo 73. člena ZDR, je pomembno, da je tožnik delal na isti lokaciji brez prekinitve. V tej zvezi je kupoprodajna pogodba, sklenjena med delodajalcema o nakupu nepremičnine, zavezovala, da mora tožena stranka sprejeti vse pogoje iz objave prodaje nepremičnine, med ostalim tudi to, da mora s prevzetimi delavci skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. To je tožena stranka tudi uresničila, saj je dejansko s tožnikom, poleg njega pa tudi z drugim delavcem, sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato so v konkretnem primeru pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja tožnika, ki jih je imel dogovorjene pri pravnem predniku, prešle na toženo stranko, vključno s pravico do odpravnine, skladno z določbo 3. odstavka 109. člena ZDR, in minimalnim odpovednim rokom, skladno z določbo 4. odstavka 92. člena ZDR.
stvarna pristojnost - delovno sodišče - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - smrt oškodovanca - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta - pogrebni stroški - renta
Tožeče stranke s tožbo uveljavljajo plačilo nematerialne škode (duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta), materialne škode (pogrebne stroške) ter rente (zaradi zmanjšanja prihodkov družine), pri čemer so navedle, da gre za njihovo škodo, ki so jo utrpele v posledici delovne škode, ne pa za škodo, ki jo je utrpel pokojni kot delavec tožene stranke in ki bi jo tožniki kot dediči uveljavljali namesto pokojnega. Zaradi navedenega je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani na podlagi b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v zadevah o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je spor o odškodnini zaradi nezgode pri delu, ki je posledično povzročila smrt delavca, in ki ga pričnejo delavčevi dediči, individualni delovni spor.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki sta jih sklenili pravdni stranki, niso bile sklenjene v nasprotju s členom 53/2 ZDR, ki prepoveduje veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj niso bile sklenjene za isto delo v neprekinjenem času trajanja več kot dveh let.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 94, 66, 66/1, 66/1-2, 68.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - invalidnost I. kategorije
Inštitut denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja je mišljen kot kratkoročna pravica, saj je zakonska težnja invalida s preostalo delovno zmožnostjo čimprej ponovno vključiti v aktivno zaposlitev. Ker mora biti taka oseba ves čas na voljo zavodu in prisotna na domačem trgu delovne sile, je sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško iz tega razloga izključil transfer omenjenih nadomestil v drugo državo pogodbenico.
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o seštevanju zavarovalnih dob, dopolnjenih na ozemlju Republike Slovenije in Republike Hrvaške, se ne nanaša na pridobitev pravice do denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Sporazum ne daje pravne podlage, da se v primeru ugotovljene preostale delovne zmožnosti pri pridobitvi denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja seštevajo zavarovalna obdobja, kar pomeni, da v tožnikovem primeru v pokojninsko dobo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti ni možno upoštevati dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški, temveč le dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.
Tožnik ob nastanku III. kategorije invalidnosti ni bil vključen v obvezno zavarovanje, zato bi moral skladno z drugo alinejo prvega odstavka 66. člena ZPIZ-1 izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Do dneva nastanka invalidnosti je tožnik dopolnil 49 let starosti, kar pomeni, da bi moral skladno z drugo alinejo 68. člena ZPIZ-1 dopolniti najmanj 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe v Republiki Sloveniji, medtem ko slovenska pokojninska doba v obravnavanem primeru znaša 6 let, 4 mesece in 2 dni. Navedeno pomeni, da ni podana zahtevana gostota zavarovanja v Republiki Sloveniji, zato ni bilo pogojev za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
bolniški stalež - nezmožnost za delo
Sodni izvedenec je ocenil, da bi bila tožnica v posledici poškodbe nohtnega nastavka mezinca desne roke, ki je vodila tudi v kronični regionalni bolečinski sindrom, glede na ugotovljeno zdravstveno stanje, upravičena do bolniškega staleža, če bi opravljala težko fizično delo z zahtevnim dvigovanjem ali prenašanjem bremen, vsiljenim tempom in ritmom dela, in če bi bil pri delu zahtevan fin prijem. Ker pa tožnica ni bila razporejena na takšna dela, temveč na lažja administrativna dela, podaljšanje bolniškega staleža ni utemeljeno. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju začasno nezmožna za delo, ni utemeljen.
vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslov za vročanje - smiselna uporaba ZUP
Storilec je prijavil začasno prebivališče pred datumom izdaje poziva za nastop uklonilnega zapora, zato je sodišče napačno štelo, da mu je bil poziv vročen s fikcijo vročitve na naslovu stalnega prebivališča.
Predlagatelj mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po določbi 270. člena ZIZ izkazati, da bo zaradi dolžnikovega (toženčevega) odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena. Potrebno je torej neko aktivno ravnanje dolžnika in ne zgolj stanje. Zgolj iz podatkov o blokiranih TRR in o majhnem dobičku v letu 2012 ni mogoče sklepati, da tožena stranka odtujuje, skriva ali na kakšen drug način razpolaga s premoženjem. Enako velja za vpisane hipoteke, saj manjkajo navedbe najmanj o tem, v katerem obdobju so bile hipoteke vpisane.
vpis spremembe družbene pogodbe - prekinitev postopka - spor o dejstvih - nadomestni sklep
Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075522
OZ člen 179.
odškodnina – duševne bolečine zaradi skaženosti - dokazovanje - izvedensko mnenje - pravno in dejansko vprašanje
Vprašanje upravičenosti do odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravne narave in nanj „odgovarja“ le sodišče (ne pa izvedenec). Zgolj okoliščini, da tožnika vidne posledice poškodbe motijo in njegovo vztrajanje na tem, da je zaradi tega skažen, za prisojo odškodnine ne zadoščata.
Naloga izvedenca ni, da ugotavlja dejansko stanje, temveč je to naloga sodišča. Izvedenec na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odgovori na strokovna vprašanja in znanja, s katerimi sodišče ne razpolaga.
ZD člen 28, 28/3, 136, 136/2, 138, 140, 214, 214/2, 214/2-2. ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 14, 15, 15/1.
dedovanje zaščitene kmetije – čista vrednost zapuščine – nujni delež – izplačilo nujnega deleža – rok izplačila nujnega deleža – izjava o odstopu dednega deleža – nepreklicnost izjave
Ugotovitev čiste vrednosti zapuščine ima en sam namen. Služi izračunanju nujnega deleža oziroma glede na določilo 14. člena ZDKG ugotovitvi njegove denarne vrednosti.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – upoštevanje stanovanjskih in drugih stroškov
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo le plače v višini 620,00 EUR neto, ki naj bi jo toženec po lastnih zatrjevanjih prejemal kot direktor v svojem podjetju, saj številni indici, ki jih je prvostopenjsko sodišče ustrezno ovrednotilo, kažejo na bistveno višje prihodke, in sicer 2.000,00 EUR neto mesečno.
nasilje v družini – pogoji za izdajo ukrepa – verjetnost – prepoved približevanja – nesorazmernost ukrepa
Postopki za izrekanje ukrepov po ZPND so posebni nepravdni postopki, ki so nujni in terjajo prednostno obravnavo, ukrepi, ki se lahko izrečejo po tem zakonu, pa so začasni. Vse to hkrati pomeni, da dokazni postopek ne more biti posebej obsežen in izčrpen, v posledici česar zatrjevana dejstva niso nujno ugotovljena z visoko stopnjo verjetnosti: zadostuje nižja stopnja, in sicer zadostuje, da so pogoji za izdajo ukrepa verjetno izkazani.
podjemna pogodba - avtonomija pogodbenih strank – načelo dispozitivnosti – dodatna dela – ustni dogovor o dodatnih delih – pooblaščenec
Čeprav pisno dodatna dela, ki jih je tožnica opravila, niso bila dogovorjena in odobrena, pa tožena stranka neupravičeno odklanja njihovo plačilo, saj so bila očitno dogovorjena ustno.
regulacijska začasna odredba – nedenarna terjatev – verjetnost terjatve – nespecificiranost zahtevka – nenadomestljiva škoda – splošno znane razmere v gradbeništvu
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Tudi pri obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na strankine trditve in dokaze. Pogoj za uspeh predlagatelja je, da najprej navede konkretna dejstva, ki nudijo podlago konkretnemu predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Pritožnik je šele v svoji pritožbi popravil svojo trditveno podlago tako, da je sedaj razvidno, na katere evidenčne liste naj bi se nesporna količina odvoženega materiala nanašala.
upravljanje stečajne mase – najem premoženja stečajnega dolžnika – nujna vzdrževalna dela
Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi v posle upravljanja stečajne mase, katerega namen je bodisi povečanje stečajne mase ali vsaj preprečitev zmanjšanja le-te. Z izpodbijanim sklepom je sodišče soglašalo z ravnanjem upravitelja, ki rezultira v povečanju stečajne mase, saj se z najemom stečajni dolžnik razbremeni tekočih in nujnih investicijskih vzdrževalnih stroškov, po drugi strani pa doseže tudi povečanje stečajne mase s plačilom najemnine.
Iz spisa se morajo izločiti dokazi, za katere je ugotovljeno, da so bili pridobljeni z kršitvijo z Ustavo RS določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na to, da se ti dokazi ne nanašajo na obtožencu očitana kazniva dejanja, ampak na kaznivo dejanja za katerega je bil zoper obtoženca s sklepom pravnomočno ustavljen postopek zaradi zastaranja. Ti dokazi ne smejo biti uporabljeni kot dokaz.
izključitev družbenika - prenehanje pooblastila za zastopanje - poslovodja imenovan z družbeno pogodbo - odpoklic poslovodje - sprememba družbene pogodbe
Poslovodja, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, se lahko odpokliče (in imenuje novega) le s spremembo družbene pogodbe, saj sprememba poslovodje (v takšnem primeru) predstavlja spremembo družbene pogodbe. Za takšno spremembo pa je potrebna kvalificirana tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov.
Za posel, ki presega okvir poslov rednega opravljanja, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Posledično ni odločilno, ali sta tožnika v času izvajanja del imela veljavno oblastveno dovoljenje ali ne, pač pa ali sta imela za opravljene posege potrebno soglasje solastnikov.