ZPP člen 214, 214/2, 254, 286. ZGD-1 člen 502, 502/5.
plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža – postavitev drugega izvedenca – predpravdno izvedensko mnenje – priznano dejstvo
Sodišče prve stopnje ni imelo osnove za sklep o pomanjkljivostih izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti, zato tudi ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Zgolj nestrinjanje ene od strank postopka z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Upiranje uporabi služeče nepremičnine predstavlja že dejanje, ki povzroči fizično oviro za izvrševanje služnosti. Povišana škarpa predstavlja dejansko oviro, zaradi katere služnosti ni bilo mogoče izvrševati.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132. ZNP člen 30, 30/1, 30/2.
udeleženci zemljiškoknjižnega postopka – pridobitev položaja udeleženca – vročitev sklepa o vpisu
Pritožnika v obravnavani zadevi nista niti predlagatelja postopka niti osebi, v katerih korist je bil vpis predlagan ali osebi, proti katerima je bil vpis opravljen, temveč je v njuno korist zaznamovan le spor o pridobitvi lastninske pravice, zato jima prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno vročati sklepa o vpisu.
obrazloženost zavrnitve dokazov – načelo kontradiktornosti – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v drugem postopku
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti ali očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Načelo kontradiktornosti ne dovoljuje uporabe izvedenskih mnenj, ki so bila izdelana v drugih (četudi sodnih) postopkih, v katerih katera od strank ni sodelovala in zato ni imela možnosti biti navzoča ob izvajanju tega dokaza, postavljati izvedencu vprašanj, zahtevati od njega pojasnil, se izjaviti o njegovem izvidu in mnenju ter glede tega podati svojega pravnega nadziranja.
Sodišču je namreč bil dosegljiv šele po tem, ko je zoper njega razpisalo tiralico in mednarodno tiralico ter Evropski nalog za prijetje in predajo, pred tem pa ni dvigoval vabil na naslovu, kjer je prijavljen in tudi ne na drugem znanem naslovu, prav tako pa ne na naslovu, ki ga je navedel, ko mu je bila vročena obtožnica. Zdravljenje oziroma obisk na Centru za zdravljenje odvisnosti ne more biti razlog za odpust obdolženca iz pripora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078327
ZPP člen 285. OZ člen 635, 662, 662/1, 662/2, 662/3, 663.
podjemna pogodba – napake objekta – škoda zaradi zaupanja – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – odgovornost za solidnost gradbe – materialno procesno vodstvo
Napaka objekta (katere vzrok je napaka projektne dokumentacije) ima v razmerju med naročnikom in projektantom značilnost škode zaradi zaupanja. Tovrstno odgovornost opredelimo kot obligacijsko pravno razmerje, v katerem je ena stranka, katere predmet izpolnitve ima stvarne napake, dolžna povrniti škodo, ki je drugi stranki nastala kot posledica premoženjsko pravnih razpolaganj te stranke, opravljene na temelju zaupanja, da stvar nima napak, druga stranka pa ima pravico zahtevati povrnitev te škode. Sodna praksa dokaj enotno zavzema stališče, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake. Pravice iz odgovornosti za stvarne napake je mogoče uveljavljati v enoletnem prekluzivnem roku, ki teče od obvestila o napaki.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - namen instituta odpusta dolga
Pri določitvi preizkusnega obdobja ne gre za kazen za neplačane dolgove. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – zaznamba spora o določitvi pripadajoče nepremičnine – smiselna uporaba določb o zaznambi spora – dodatni opis vsebine zaznambe – tip izvedene pravice – učinki zaznambe spora
Ker se nepravdni postopek vodi le zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, je pravilna uporaba tipa izvedene pravice 304 – zaznamba spora o določitvi pripadajoče nepremičnine v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine, ki je stavba, h kateri se bo v nepravdnem postopku zemljišče določalo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ustavitev postopka
Da si obveznosti ni obračunala, ker je bila insolventna in ni več poslovala, ne more biti upoštevno, saj kaže na to, da se je dolžnica za to odločila zavestno; vsaki odrasli osebi je namreč jasno, da nemožnost plačila ne vpliva na obstoj davčne obveznosti.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - kriteriji za odločanje o predlogu
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.
Tožnica je v svoji tožbi v predmetni zadevi zahtevala odpravo dokončne odločbe o znižanju njene pokojnine in da ji toženka izplača celoten neizplačan del njene pokojnine. Tožnica si svojega pravnega položaja v tem sporu, po izdaji pravnomočne odločbe tožene stranke, ne more več izboljšati, saj je tožena stranka s to odločbo odločila, na kakšen način se tožnici za nazaj (v skladu z ZOPRZUJF-om) izplača pripadajoča razlika in ji del te razlike tudi že izplačala. Ker si tožnica po pravnomočnosti odločbe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja v tem sporu, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje socialnega spora in je tako potrebno njeno tožbo zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre.
spor majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - razpravno načelo
Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati izvedbo naroka izrecno in ni mogoče šteti, da predlaganje ustnih dokazov pomeni zahtevo za izvedbo naroka
Ker toženka svojemu trditvenemu bremenu glede dejstev, s katerimi bi lahko izpodbila utemeljenost tožničinega zahtevka, ni zadostila, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo izvajanje dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke.
ZPIZ-1 člen 39. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37, 37/3.
starostna pokojnina - Sporazum z Bosno - preračun pokojnin - pokojnina v tretji državi
Ker je bil seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic (Slovenije in BIH), nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku izplačuje tudi razlika med že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Podlago za to svojo odločitev je imela v b. točki, 3. odstavka, 37. člena Sporazuma sklenjenega med Republiko Slovenijo in BIH.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice.
plača - dodatek - povečan obseg dela in obremenitev - vojak
Dodatek v višini 20 % za povečan obseg dela in obremenitev po drugem odstavku 59. člena ZSSloV je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila vlada na predlog ministrstva za posamezno formacijo. Tožnik je bil razporejen na novo formacijsko dolžnost, kjer takšen dodatek ni bil predviden, takšno delo pa je tudi dejansko opravljal. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo 20 % dodatka k osnovni plači, ni utemeljen.