ZUP člen 129, 129/4, 220, 220/1, 225, 225/4. ZPIZ-1 člen 180, 249.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - pravnomočna upravna odločba
Odločitev o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožnici priznana z odločbo je že postala pravnomočna. Tožnica je nato od tožene stranke zahtevala ponovni izračun pokojnine. ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine. V pravnomočno odločbo se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je imela tožena stranka za zavrženje tožničine zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine ustrezno podlago v določbi 4. odstavka 129. člena ZUP, po kateri se zahtev zavrže, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
stroški odvetniškega zastopanja - nagrada zagovorniku pridržane osebe
Zagovorniku pridržane osebe po uradni dolžnosti gre v primeru, ko je zagovornik sodeloval v postopku in na naroku, nagrada za zastopanje po tar. št. 3100, za narok pa po tar. št. 3102 ZOdvT.
Ko se je začela konkretna pravda, o istem zahtevku med istima strankama ni tekla druga pravda, zaradi česar ni bilo nobene ovire, da sodišče prve stopnje v tem sporu glede odmere in izplačevanja delne invalidske pokojnine ne bi odločalo (189. čl. ZPP). Zato ugovor litispendence, ki ga uveljavlja tožena stranka, ni utemeljen.
Stranka lahko predlaga, naj se dve pravdi ali več pravd združi v skupno obravnavanje, vendar sodišče na njen predlog ni vezano. Vprašanje, ali bo odredilo združitev postopka, je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča.
V pravnem pouku je bila pritožnica poučena o dolžnosti podpisati pritožbo in o posledicah, da bo taka nepopolna vloga zavržena, ne da bi se pozvalo pritožnico, da jo popravi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Upokojenec je imel s toženo stranko (tožnikovim delodajalcem) sklenjeno pogodbo o delu za občasna dela, še preden je tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas s tožnikom. Upokojenec je opravljal občasen prevoz drv, zato ni mogoče šteti, da bi tožena stranka morala zaposliti tožnika namesto upokojenca po pogodbi o delu. Pogodba o delu je namreč pogodba po določilih 619. člena OZ in s podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. S pogodbo o zaposlitvi pa se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, pri čemer se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
Prvotožena stranka je v pogodbeni zavezi kot glavni dolžnik, drugotožena stranka pa kot solidarni porok. V postopku nastopata kot samostojni stranki. Spor o njunih obveznostih bi bilo mogoče rešiti različno, zato nista nujna sospornika.
Ob uporabi pravil solidarnega poroštva je dolžna drugotožena stranka kot porok in plačnik tožeči stranki kot upniku izpolniti celotno obveznost glavnega dolžnika.
V skladu s 180. členom ZPP mora tožba natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva (vsa dejstva, na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi naj se ta dejstva ugotavljajo, in konkretizirano postavljen tožbeni zahtevek). Povsem enake vsebinske zahteve veljajo tudi za nasprotno tožbo. Pobotni ugovor mora vsebovati smiselno enake sestavine kot jih mora tožba (razen tožbenega predloga), saj je sodišče dolžno o obstoju v pobot uveljavljene terjatve odločiti o izreku sodne odločbe, ki postane nato pravnomočen in tudi izvršljiv.
brezposelnost - denarno nadomestilo- krivda zavarovanca - objektivni razlog - razlogi za odklonitev pravice - pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Tožnik (poklicni športnik) je imel še naprej možnost ostati v klubu, vendar pod spremenjenimi pogoji (nižja plača). Ker se s tem ni strinjal, mu nova pogodba niti ni bila ponujena, sam pa se je po izteku prejšnje pogodbe odjavil iz obveznega socialnega zavarovanja. Ker za odjavo iz zavarovanja ni obstajal primerljiv objektivni razlog kot je opredeljen v 4. odst. 63. čl. ZUTD, tožnik ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti (čl. 63 ZUTD).
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepremoženjska škoda
Med ravnanjem tožene stranke (tožena stranka je tožnici (dvakrat) nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi) in zdravstvenimi težavami tožeče stranke oziroma nastalo škodno posledico ni vzročne zveze. Prav tako toženi stranki ni mogoče očitati krivde, saj ji ni mogoče očitati, da je v zvezi s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zavestno kršila zakon. Ker niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Omejevanje konkurence je zakonsko prepovedano, in za kršitev zakona ni pomembno, ali je storjeno s pogodbenim, ali zunajpogodbenim ravnanjem.
Pomen 216. člena ZPP je v tem, da znižuje dokazno mero zato, da ne bi bili odškodninski zahtevki neuspešni zgolj zato, ker se ne more z zadnjo gotovostjo razjasniti, koliko je ravnanje prispevalo k nastanku škode. Ugotavljanje škode po prostem preudarku pa ni prosto v tem smislu, da bi sodišče lahko povsem „čez palec“ in torej arbitrarno ocenjevalo višino škode.
Ocena izgubljenega dobička mora sloneti na utemeljenih pričakovanjih. Temelje za oceno dobička mora torej odškodninski upravičenec razkriti in nosi glede tega trditveno in dokazno breme.
Trditve stranke, ki so same po sebi bistvene za odločitev v zadevi sami, ne morejo biti poslovna skrivnost do takšne mere, da bi jih tožena stranka sploh ne smela izvedeti. Če bi bile, bi se toženi stranki odvzela pravice do obrambe.
ZBPP člen 46, 46/2. ZIZ člen 2, 2/2. ZJSRS člen 28, 28/5. ZPP člen 171, 173.
uvedba izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - oprostitev stroškov postopka - stroški izplačani iz proračuna sodišča - pravna praznina - izterjava stroškov postopka - analogna uporaba določb ZBPP - predlagalni izvršilni postopek
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da zahtevane zakonske podlage iz drugega odstavka 2. člena ZIZ, da zakon določa, da se postopek uvede po uradni dolžnosti, ni.
Ker je iz utemeljitve predloga novele ZPP-D za razveljavitev določb ZPP, ki urejajo institut oprostitve stroškov postopka, evidentno, da namen zakonodajalca ni, da se nasprotni stranki stroški, ki so bili v postopku izplačani iz sredstev proračuna sodišča, ker je stranka po zakonu oproščena plačila stroškov, odpustijo, temveč je bil namen le odprava dvotirnega odločanja, in gre za očitni spregled zakonodajalca, da ZBPP teh določb nima, je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno, da se pravna praznina izpolni z analogno uporabo določb ZBPP.
OZ člen 247, 247/3. ZIZ člen 20.a, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZPSPP člen 23, 23/1.
plačilo pogodbene kazni - notarski zapis najemne pogodbe - neizkazan obstoj obveznosti - notarski zapis ni neposredno izvršljiv za to vrsto obveznosti
Nastanek terjatve - obveznost plačila pogodbene kazni, ki jo izterjuje upnik v tem postopku, je vezan na odpoved najemne pogodbe s strani najemnika.
Notarski zapis sam po sebi ne izkazuje nastanka tega pogoja, posledično tudi ne nastanka obveznosti dolžnika, ki jo izterjuje upnik v tem postopku. Nastop pogoja je potrebno dokazovati na način iz 26. člena ZIZ.
ZS člen 53.a. ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1.
odsvojitev poslovnega deleža – vpis spremembe družbenikov v sodni register – izbris vpisa – samostojni sodniški pomočnik – pravno sredstvo – sodnik – predkupna pravica družbenikov – prekinitev registrskega postopka – predhodno vprašanje – sporna dejstva
Zoper odločitev, ki jo izda samostojni sodniški pomočnik, je vselej dovoljeno pravno sredstvo (pritožba), o tem pravnem sredstvu pa odloči sodnik istega sodišča (četrti in peti odstavek 53.a člena Zakona o sodiščih – ZS).
Kadar je predlog za vpis v sodni register vložila upravičena oseba, ki ni hkrati oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, najprej vročijo subjektu vpisa, pri čemer se subjekt vpisa hkrati pozove, da v roku osem dni vloži morebitne ugovore zoper predlagani vpis (prvi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). Samostojna sodniška pomočnica na takšen zakonsko določen način ni postopala, zato je moral sodnik sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 29.8.2013 vpisati izbris vpisa, ki ga je s sklepom z dne 12.3.2013 opravila samostojna sodniška pomočnica.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 117/3, 120, 120/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je bila pritožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik ni izkazal upravičenega razloga za vložitev pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam po izteku zakonsko določenega roka, saj je bila sodna odločba pravilno vročena le njegovemu pooblaščencu- odvetniku, ki pa v 15-dnevnem zakonskem roku pritožbe ni vložil. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje predlagan iz očitno neupravičenega razloga, ga je bilo potrebno na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP zavrniti.
odlog izvršbe na predlog upnika - stroški predloga za odlog - potrebni stroški
Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
pravni interes za pritožbo – položaj pravdne stranke – prenos terjatve v stečajnem postopku – sklep o končni razdelitvi – singularno pravno nasledstvo – vstop prevzemnika terjatve v pravdo – preklic pooblastila
V primeru prenosa terjatve v stečajnem postopku se prekinjen pravdni postopek nadaljuje na podlagi prvega odstavka 215. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima po prvem odstavku 215. člena ZPP položaj pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Skladno z določbo 99. člena ZPP preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. V primeru, kadar preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodna pisanja veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Enako kot je to ugotovila že invalidska komisija prve stopnje v predsodnem postopku, tudi sodni izvedenec ugotavlja, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. Zakona o starostnem zavarovanju kmetov člen 17, 17/1, 17/5. ZPIZ/83 člen 164, 164/1, 165.
starostna pokojnina - pokojninska doba - starostno zavarovanje kmetov - zavarovalna doba
Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, se zahteva zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-9. ZZad člen 7, 40, 47.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - odgovornost članov zadruge za njene dolgove - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije
Določila Zakona o zadrugah (40. in 47. člen) so tista posebna pravna podlaga, ki v zvezi s prvim odstavkom 424. člena ZFPPIPP določajo, da se zadruga ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije.