brezposelnost - denarno nadomestilo- krivda zavarovanca - objektivni razlog - razlogi za odklonitev pravice - pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti
Tožnik (poklicni športnik) je imel še naprej možnost ostati v klubu, vendar pod spremenjenimi pogoji (nižja plača). Ker se s tem ni strinjal, mu nova pogodba niti ni bila ponujena, sam pa se je po izteku prejšnje pogodbe odjavil iz obveznega socialnega zavarovanja. Ker za odjavo iz zavarovanja ni obstajal primerljiv objektivni razlog kot je opredeljen v 4. odst. 63. čl. ZUTD, tožnik ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti (čl. 63 ZUTD).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079126
ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZD člen 221. ZDen člen 27. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – smrt upravičenca do zaplenjenega premoženja – vrnitev premoženja v zapuščinsko maso – dedovanje zaplenjenega premoženja – zavezanec za vračilo zaplenjenega premoženja
Zaplenjene nepremičnine je potrebno vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene).
pogodba o najemu poslovnih prostorov za določen čas - enostranska odpoved najemne pogodbe – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore
Pogodbe o najemu poslovnih prostorov, sklenjene za določen čas, ni mogoče enostransko odpovedati pred potekom tega časa. Tako izhaja iz ureditve 332. člena OZ, ki določa, da trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko poteče rok, razen če pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen čas, če ni pravočasno odpovedano. Navedeno pomeni, da se stranki torej lahko vnaprej dogovorita, da tisto razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas, teče še naprej za nedoločen čas, če ni ob terminu, ki sta ga določili ali na drug način pravočasno odpovedano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079125
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 8.
objektivna odgovornost – mokra in spolzka tla – nevarna stvar –opozorilna tabla - očitna pisna pomota
Mokra tla v bolniški sobi sama po sebi niso nevarna stvar. Če so postala nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, to ne vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V tem primeru je odgovornost lahko le krivdna in ne objektivna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079108
OZ člen 243. ZPP člen 154, 154/3.
pogodba o leasingu – uporaba pravil o prodaji na obroke – neplačevanje obrokov leasinga – kršitev pogodbe
Uporabljivost pravil o prodaji na obroke pri presoji o obveznostih pogodbenih strank na podlagi pogodbe o leasingu je odvisna od tega, ali je bila prodaja bistven del sklenjene pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079141
URS člen 26, 52. OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 190, 197, 199, 200, 201, 299, 378. ZPP člen 8, 70, 70-6, 247, 247/1, 247/6, 339, 339/1. ZUOPP člen 2, 10, 24, 32. ZOFVI člen 109. ZOsn člen 56.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – otrok s posebnimi potrebami – dolžnost države – odločba o usmeritvi – vzročna zveza – pravno priznana škoda –– premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – kršitev osebnostnih pravic – pravica do šolanja – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev izvedenca
Za vsak prehod premoženja iz javnopravne sfere v zasebno je potrebna pravna podlaga. Brez odločbe tožnica od toženk ne more zahtevati plačila za delo spremljevalke. To plačilo bi bilo možno le na odškodninski podlagi.
Sam poseg v osebno sfero fizične osebe še ni podlaga za prisojo denarne satisfakcije. Kršitev mora povzročiti katero izmed v 179. členu OZ naštetih škodnih posledic.
Zakonske podlage, ki bi dajala staršem otroka s posebnimi potrebami pravico do plačila za spremljanje takega otroka v šolo in v šoli, ni. Vendar pa to ni v nasprotju niti z 52. členom URS niti s konvencijami in drugimi predpisi.
najem poslovnih prostorov – izpraznitev poslovnih prostorov – krivdni razlog – neplačevanje najemnine – rok za izpraznitev – ničnost pogodbenega določila
Ker je bila toženka kljub prejetim opominom več kot dva meseca v zamudi s plačilom najemnine, je bil izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje ga je neutemeljeno razveljavilo v delu, ko je določil 8-dnevni rok za izpraznitev prostorov.
V kolikor se je tožena stranka poslužila tudi (jamčevalnega) zahtevka na znižanje plačila, bi morala podati vsaj trditve o tem, katera dela, ki jih je opravila tožeča stranka, so manjvredna oziroma so manjvredna kljub temu, da je napake odpravila in v kakšni višini znižuje plačilo, ki ga zahteva tožeča stranka.
Razlog, zaradi katerega je do otvoritve prišlo, ni pomemben. Bistveno je, da je naročnik (tožena stranka) objekt začel uporabljati. To pomeni, da je prišlo do sprejema in izročitve. V 5. odstavku 251. člena OZ je postavljena domneva, da se pogodbi zvesta stranka, s tem ko sprejme izpolnitev obveznosti, odpove pravici do pogodbene kazni.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - odpovedni razlog - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - lastništvo primernega stanovanja - kasneje nastale okoliščine
Odpovedni razlog je obstajal, saj je bila pri drugem primernem stanovanju – stanovanjski hiši vknjižena lastninska pravica soproga toženke. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga v smislu petega odstavka 103. člena SZ-1, so torej obstajale že pred vložitvijo tožbe.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0070310
ZD člen 32, 54. ZTLR člen 22, 25. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine – vračunanje daril v dedni delež – stroški preživljanja in šolanja – originaren način pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganja – nova stvar – dokazna ocena
Ker institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, prvi toženec ni izkazal nastanka lastninske pravice na tej podlagi. V konkretnem primeru tudi ni moč uporabiti 32. člena ZD. Povrnitev vlaganj potomca v premoženje zapustnika se namreč lahko uveljavlja le z ustreznim zahtevkom, ki ga prvi toženec ni postavil.
Po prvem odstavku 54. člena ZD se tisto, kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, ne vračuna v njegov dedni delež. Drži sicer, da je obvezno le osnovnošolsko izobraževanje, toda tudi tožnikovo izobraževanje na srednji šoli, ki je vključevalo le stroške malice in prevoza, ne predstavlja takšnega stroška, da bi njegovo plačilo s strani zapustnika predstavljalo očitno nepravičnost glede na sodediče.
Ker je izvršitelj iz prejete kupnine za prodano premičnino najprej poplačal svoje stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem in prodajo, upnik res ni stroškov neposredno plačal izvršitelju, vendar pa na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Upnik je namreč posledično iz kupnine na račun izterjevane terjatve prejel nižji znesek, torej so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
najemna pogodba za določen čas – najem poslovnih prostorov – bistveno otežena izpolnitev – nezmožnost doseganja namena pogodbe – spremenjene okoliščine – razveza najemne pogodbe – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zakonodajalec je s posebno ureditvijo prenehanja najemnih pogodb za poslovne prostore skušal doseči višjo stopnjo varstva obeh udeležencev pogodbenega razmerja in zato celo pri trajnih obveznostih za nedoločen čas otežil njihove prenehanje.
Tožnica v obravnavanem primeru ni zadostila svoji dolžni skrbnosti dobrega strokovnjaka. V skladu z navedenim merilom skrbnosti bi morala namreč računati z dejstvom, da so razmere na trgu po naravi stvari spremenljive ter da najemna pogodba za določen čas njeni stranki praviloma zavezuje do izteka dogovorjenega obdobja veljavnosti brez možnosti, da bi najemojemalec od nje odstopil tako, kot to lahko stori pri pogodbi za nedoločen čas.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 134, 135, 138. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ureditev meje – spor o lastnini – kriterij močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – domneva močnejše pravice – priposestvovanje – vrednost spornega predmeta
Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč sodišče določi mejo na podlagi ugotovljene močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.
pogodba o prevzemu dolga - leasing pogodba - prava volja pogodbenih strank - navidezna pogodba
Pogodba o prevzemu dolga je bila sklenjena zgolj zato, da bi tožnica prepričala nekdanjega zakonskega partnerja (da je njeno finančno stanje boljše ter da mu bo lahko izplačala dolgovani znesek) in dosegla, da bi ji ta pokazal sina. Ker med pravdnima strankama dejansko ni bilo resnične volje skleniti pogodbo o prevzemu dolga (in je bila ta zgolj navidezna), sta dolžni obe nositi vse stroške povezane z vozilom v enakih deležih.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor – višina odškodnine
Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.