preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Glede na določbo 67. člena ZPIZ-1 je pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni II. kategoriji invalidnosti, nastali po 50. letu starosti, tudi v tem, da zavarovanec za drugo delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije. Prav ta pogoj, da tožnik v okviru II. kategorije invalidnosti za delo ni zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotovljen, pač pa nasprotno. Zato tožnikov zahtevek, da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni in se mu prizna pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079108
OZ člen 243. ZPP člen 154, 154/3.
pogodba o leasingu – uporaba pravil o prodaji na obroke – neplačevanje obrokov leasinga – kršitev pogodbe
Uporabljivost pravil o prodaji na obroke pri presoji o obveznostih pogodbenih strank na podlagi pogodbe o leasingu je odvisna od tega, ali je bila prodaja bistven del sklenjene pogodbe.
ZIZ člen 30, 104, 104/1, 108. SPZ člen 192, 194, 196, 197.
izvršba za poplačilo denarne terjatve - sredstva izvršbe - rubež terjatve iz vrednostnega papirja - zemljiško pismo
Rubeža terjatve iz zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja ni mogoče opredeliti kot dovoljeno sredstvo oziroma predmet izvršbe. Iz zemljiškega pisma namreč ne izhaja terjatev, ki bi jo lahko dolžnik uveljavljal zoper svojega dolžnika, saj je predmet zemljiškega pisma zemljiški dolg, ki ga je ustanovil dolžnik kot lastnik nepremičnin. Zemljiški dolg je oblika t.i. neakcesorne zastave nepremičnine.
obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
predpogodba – alternativne obveznosti – sočasna izpolnitev – pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – zahtevek na sklenitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža
O alternativni obveznosti govorimo kadar ima kakšna obveznost dva ali več predmetov. V obravnavani zadevi pa je obveznost toženih strank odkupiti poslovni delež tožeče stranke v družbi K. d.o.o.. Res je sicer, da bi toženi stranki svojo obveznost izpolnili tudi tako, da bi našli tretjo osebo kot kupca tega poslovnega deleža, vendar gre kljub temu le za en predmet izpolnitve.
V dvostranskih pogodbah nobena od strank ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Vendar zgolj okoliščina, da je bila dogovorjena sočasna izpolnitev, sama po sebi ne izključuje odgovornosti ene od strank za neizpolnitev.
Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo, ker mora biti Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar sodba ne more nadomestiti pogodbe. Navedena oblika je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe. Le-ta pa je lahko predpisana zaradi varstva interesov pogodbenih strank ali/in zaradi varstva širših (javnih) interesov. Sodba izdana v pravdnem postopku, katere izrek nadomešča pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, zagotavlja oboje, zato ni nobenega dvoma, da lahko sodba nadomešča pogodbo, ki bi sicer morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078625
ZPP člen 318. ZASP člen 156.
javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa - zamudna sodba - priznanje trditev
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti zamudne sodbe so lahko relevantne le dejanske trditve, ki jih vsebuje tožba. Če jim toženec ne nasprotuje, jih sodišče mora upoštevati kot podlago za svojo odločitev, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
Ni povsem nemogoče, da bi isti izvajalec imel na isti dan dva koncerta. Prav tako ni nemogoče, da bi bila vstopnina in udeležba na obeh prireditvah različna. Potemtakem ni res, da je tožba v tem delu nesklepčna, saj dejstva, ki jih je navedel tožnik, vodijo do zahtevane pravne posledice, torej obveznosti plačila nadomestila za uporabo avtorsko varovane glasbe.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – trditveno breme
Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom. Tožeča stranka je za delo toženi stranki zaračunala v tem sporu vtoževani znesek, ni pa trdila, da je bila cena v enaki višini tudi dogovorjena s toženo stranko. Tudi v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dokazala, da sta bili stranki glede predmeta obveznosti dogovorjeni, ne navaja pa, da je med njima obstajal dogovor o ceni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno trditveno in dokazno breme o drugačnem dogovoru v konkretnem primeru prevalilo nazaj na tožečo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063655
URS člen 26. OZ člen 168/168/3, 352, 352/1, 352/2.
izgubljeni dobiček – nadaljnja škoda – zastaranje odškodninske terjatve – trenutek nastanka škode – objektivni rok – subjektivni rok
Pravočasno uveljavljanje povračila prve istovrstne škode je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod. Ker je zahtevek za plačilo izgubljenega dobička v letu 2002 glede na petletni objektivni rok zastaran, je absolutno zastaran tudi zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka izgubljene dobičke v letih 2003, 2004 in 2005.
Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti storilčevega ravnanja).
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – umor – višina odškodnine
Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP treba uporabiti tudi v primeru, ko eden od sospornikov ni dal povoda za tožbo in je v odgovoru na tožbo pripoznal tožbeni zahtevek.
ZIZ člen 41, 41.a, 44, 44/3, 62, 62/2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - sodne počitnice - nujne zadeve
Ker je po splošnih razlagalnih pravilih potrebno izjeme od splošnega pravila tolmačiti ozko, pritožbeno sodišče meni, da med nujne zadeve v smislu 5. točke drugega odstavka 83. člena ZS sodijo le menične tožbe, ne pa tudi zadeve, v katerih je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi menice kot verodostojne listine, saj predloga za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v obravnavani zadevi še ni mogoče šteti kot tožbo, ker sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni bil razveljavljen.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0079111
ZNNZGZ člen 38.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja - pravno nasledstvo
Bistvenega pomena je, kdo je imetnik stavbe in ne zemljišča. V takratnem družbeno-lastninskem sistemu je bilo pravico uporabe na zemljišču, na katerem je stavba zgrajena, in na zemljišču, namenjenemu za njeno redno rabo, mogoče prenesti samo z lastninsko pravico na stavbi. Pravice na zemljišču so sledile pravici na objektu.
Stroj ni nevarna stvar, če je mogoče preprečiti nevarnost ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov.
Presoja obstoja krivdne odgovornosti zavarovanke tožene stranke je odvisna od vprašanja, ali je bil pomivalni stroj (star 40 let) ustrezno in redno vzdrževan, kar je dokazno breme tožene stranke.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 302, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - življenjska skupnost - ekonomska skupnost - dokazna ocena - notornost zveze - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba senata - načelo neposrednosti
Če partnerja ne živita skupaj, pa za to ni opravičljivih razlogov, ni zunajzakonske skupnosti.
Sprememba senata (sodnika) ne terja ponovne izvedbe zaslišanj prič in strank, saj ZPP dopušča, da se zapisniki o zaslišanju le preberejo. Če v dokaznem sklepu ni navedeno, da se to prebere, sodba pa se kljub temu opira na takšne izpovedbe, gre lahko le za relativno procesno kršitev, za katero mora pritožba pojasniti, kako je vplivala na pravilnost sodbe.