pravno priznana škoda - nemožnost uporabe nepremičnine
Pravno priznana je le škoda, ki je posledica napake izvedenega ogrevalnega sistema (peti odstavek 639. člena OZ). Zatrjevana škoda v obliki morebitnih stroškov najemnine za primerljivo nepremičnino pa je posledica odločitve tožnika, da kljub ustreznim bivanjskim pogojem nepremičnine ne bo uporabljal zaradi dražjega ogrevanja. Tožnik bi bil lahko upravičen le do razlike med stroški sistema ogrevanja, ki bi deloval s pomočjo vseh dogovorjenih energetskih virov, in stroški ogrevanja, ko je sistem deloval le z električnimi grelci, na kar je tekom postopka tožnika opozarjala že tožena stranka. Te škode pa tožnik ni opredelil in uveljavljal.
Tožniku v obravnavanem primeru glede na trditveno podlago spora niti bilo treba dokazovati, da je toženka priobčevala avtorsko varovano glasbo tudi v tistih mesecih, ko kontrole niso bile opravljene.
Pri izračunu višine tožnikove terjatve je treba upoštevati Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 in ne istoimenski Pravilnik iz leta 2006.
V 11. točki 3. člena Pravilnika je določeno, da je med povzročitelji komunalnih odpadkov tudi vsaka fizična oseba, ki opravlja samostojno poslovno dejavnost in ima v občini sedež dejavnosti. Tožena stranka ima na naslovu P., registrirano dejavnost, zato je nedvomno uporabnik gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo zagotavlja tožeča stranka. Kjer ima namreč samostojni podjetnik registrirano dejavnost, tam tudi plačuje dajatve za odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki. Zato tožene stranke ne odvezuje obveznosti plačila zaračunanih stroškov dejstvo, da na naslovu sedeža odpadki iz dejavnosti naj ne bi nastajali.
predlog za začetek stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - oprostitev plačila predujma - delavec - prenehanje delovnega razmerja pred vložitvijo predloga
Domneva trajnejše nelikvidnosti ni podana že v primeru, ko dolžnik za več kot tri mesece zamuja s prej navedenimi plačili, če se zamuda, kot je to v tem primeru, nanaša le na posameznega (bivšega) delavca in za plačila, ki so zapadla že dalj časa pred vložitvijo predloga za začetek stečaja.
ZPP člen 2. KPJS člen 50. ZSPJS člen 49.č. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor – kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe – izvajanje kolektivne pogodbe – odprava nesorazmerja v plačah – sklepanje kolektivne pogodbe – narava kolektivne pogodbe – poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.
sklep o dedovanju – vrednost zapuščine – navedba vrednosti zapuščine v obrazložitvi sklepa – pritožbeni razlog – predmet pritožbenega preizkusa
Vrednost zapuščine je zapisana zgolj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in ne more biti predmet tega pritožbenega preizkusa. Ocenitev vrednosti zapuščine ima pomen zgolj za odmero sodne takse.
Ker ZIZ ureja le vprašanje, kaj je verodostojna listina, je glede dopustnosti predložitve fotokopije potrebno uporabiti 431. člen ZPP. Ta pa predpisuje, da mora biti verodostojna listina priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Temu sledi tudi sodna praksa in velja tudi za menico.
ZIZ člen 41, 41.a, 44, 44/3, 62, 62/2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - sodne počitnice - nujne zadeve
Ker je po splošnih razlagalnih pravilih potrebno izjeme od splošnega pravila tolmačiti ozko, pritožbeno sodišče meni, da med nujne zadeve v smislu 5. točke drugega odstavka 83. člena ZS sodijo le menične tožbe, ne pa tudi zadeve, v katerih je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi menice kot verodostojne listine, saj predloga za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v obravnavani zadevi še ni mogoče šteti kot tožbo, ker sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni bil razveljavljen.
ZGD-1 člen 472. ZLPP člen 17. ZOR člen 210, 308, 387. ZZD člen 80, 88.
prenos poslovnega deleža – prevzem deleža - odgovornost za obveznosti odsvojitelja - spregled pravne osebnosti - lastninsko preoblikovanje - samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pretrganje zastaranja – pasivna legitimacija – nadomestna izpolnitev
Drugo in tretje tožena stranka, ki sta vstopili v korporacijske pravice SRD, d. d., za očitana dejanja ne moreta odgovarjati, saj s prevzemom deležev v prvo toženi stranki nista prevzeli niti pravic niti obveznosti SRD, d. d., razen tistih, ki izvirajo iz (samega) lastništva poslovnih deležev v prvotoženi stranki.
ZZZDR člen 87, 90, 90/1, 103, 123, 131c. ZMatR člen 4, 20, 20/3.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja – prekinitev postopka – ugotovitev očetovstva – izjava o priznanju očetovstva – izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Toženčeva preživninska obveznost do mladoletne tožnice obstaja, dokler se s pravnomočno sodbo ne ugotovi ničnost njegove izjave o priznanju očetovstva oziroma ne izpodbije veljavnost te izjave.
Pravda na podlagi toženčeve tožbe za ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva oziroma podrejeno zaradi izpodbijanja veljavnosti izjave o priznanju očetovstva ni upoštevna ovira za odločanje o preživninski obveznosti toženca do mladoletne tožnice.
ZIZ člen 38, 38/2, 76, 76/2, 178, 178/2. ZPP člen 270, 270/3, 286b, 286b/1, 328, 328/1, 331, 332. URS člen 22. ZS člen 3.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršba na nepremičnine - predujem za izvedenca - obrazloženost sklepa o založitvi predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe - predlog za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna pomota - datum izdaje sklepa
Naloga sodišča je, da upnika pozove k plačilu predujma in mu za to določi višino in rok, ustavitev izvršbe pa je posledica neizpolnitve obveznosti. Če je upnik menil, da je bila navedena določba v delu, ki se nanaša na določitev višine in posledice neplačila, uporabljena zmotno in s tem podana procesna kršitev, bi to moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, kjer bi lahko glede na nevezanost sodišča na izdani procesni sklep dosegel, da bi sodišče prve stopnje z novim sklepom o naložitvi predujma višino predujma znižalo.
podizvajalska pogodba – dodatna dela – naročilnica
Z naročilnico št. 7/2010 je tožena stranka prevzela (glede na podizvajalsko pogodbo) novo obveznost, ki se je odrazila tudi v dodatnem predračunu tožene stranke k predračunu K 1-0173/09. Četudi je bil predračun sestavljen na isti dan kot sporna naročilnica, to še ne pomeni, da dodatna dela niso bila izvedena. Nasprotno - šele ob izdaji naročilnice št. 7/2010 je bilo mogoče izstaviti dodatni predračun, saj prej za kaj takšnega ni bilo podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0078625
ZPP člen 318. ZASP člen 156.
javna priobčitev glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa - zamudna sodba - priznanje trditev
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti zamudne sodbe so lahko relevantne le dejanske trditve, ki jih vsebuje tožba. Če jim toženec ne nasprotuje, jih sodišče mora upoštevati kot podlago za svojo odločitev, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
Ni povsem nemogoče, da bi isti izvajalec imel na isti dan dva koncerta. Prav tako ni nemogoče, da bi bila vstopnina in udeležba na obeh prireditvah različna. Potemtakem ni res, da je tožba v tem delu nesklepčna, saj dejstva, ki jih je navedel tožnik, vodijo do zahtevane pravne posledice, torej obveznosti plačila nadomestila za uporabo avtorsko varovane glasbe.
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča in listin v spisu izhaja, da je toženka imela redno zaposlitev, a jo je zaradi svojih težav z alkoholom izgubila, do teh težav oziroma do potrebe po ustreznem zdravljenju pa je nekritična. Toženkine brezposelnosti zato pri določanju preživnine ni mogoče upoštevati njej v prid.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 302, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - življenjska skupnost - ekonomska skupnost - dokazna ocena - notornost zveze - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sprememba senata - načelo neposrednosti
Če partnerja ne živita skupaj, pa za to ni opravičljivih razlogov, ni zunajzakonske skupnosti.
Sprememba senata (sodnika) ne terja ponovne izvedbe zaslišanj prič in strank, saj ZPP dopušča, da se zapisniki o zaslišanju le preberejo. Če v dokaznem sklepu ni navedeno, da se to prebere, sodba pa se kljub temu opira na takšne izpovedbe, gre lahko le za relativno procesno kršitev, za katero mora pritožba pojasniti, kako je vplivala na pravilnost sodbe.
odškodnina za nematerialno škodo zaradi smrti ožjega družinskega člana - pojem ožjega družinskega člana
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki opredeljujejo globino čustvene vezi med tožnico in njeno pokojno babico, upravičujejo zaključek, da je bila njuna vez enaka, kot jo je praviloma zaslediti med ožjimi člani družine.
obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic - plačilo nadomestila in honorarja - predvajanje varovane glasbe - dokazno breme - repertoar
V ZASP je predpisano obvezno kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic, tudi brez pogodbe z avtorjem. Tožeča stranka na podlagi zakona dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja varovanih del, izterjuje plačila nadomestil in honorarja, uveljavlja varstvo pravic pred sodiščem in drugimi organi ter opravlja druge naloge
Tožena stranka je tista, ki je dolžna izkazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Četudi naj bi bilo dokazovanje usmerjeno v dejstvo, da dela, ki jih je tožena stranka predvajala v svojih poslovnih prostorih, niso bila zajeta v repertoarju tujih kolektivnih organizacij, to dejstvo, če bilo ugotovljeno, še ne dokazuje, da so se avtorji posameznih glasbenih del uveljavljanju avtorske pravice odpovedali.