Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
zaznamba spora - varstvo pred prenosom stvarne pravice na nepremičnini med pravdo - učinki zaznambe spora
Za učinkovito varstvo svojega položaja pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na določbo 190. člena ZPP, pač pa se lahko zavaruje z zaznambo spora po členu 79 in naslednjih ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074698
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 51, 51/1.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – pogoji za odločitev brez naroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - sklenitev prodajne pogodbe - obličnost - dokazovanje
V obravnavanem primeru je tožena stranka izvedbo naroka izrecno zahtevala, zahtevo pa utemeljila s predlogom po zaslišanju prič. Izdaja sodne odločbe brez naroka že iz tega razloga ni bila upravičena.
Za sklepanje prodajnih pogodb za premičnine posebna oblika ni predpisana. Ustna sklenitev (po telefonu) je tako običajen in dopusten način sklenitve. Obstoja takšne pogodbe pa praviloma ni mogoče dokazati zgolj z listinskimi dokazi, saj le-ti navadno niti ne obstajajo. Tudi v obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadostujejo za odločitev o spornem dejanskem stanju (torej o vprašanju, ali je pogodba bila sklenjena).
Tožena stranka bi bila dolžna tožeči stranki izplačati protivrednost v denarju, če izpolnitev v naravi ne bi bila mogoča in bi šlo za nadomestno izpolnitev, ki bi zapadla šele z ugotovitvijo, da je izročitev lesa z lastnostmi, ki jih tožeča stranka opisuje sedaj v pritožbi, nemogoča.
Sodišče se odloči za združitev pravd izključno iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravde pa kljub združitvi ohranijo svojo samostojnost, zato gredo toženi stranki tako stroški, nastali v postopku po tožbi, kot stroški tožene stranke, nastali v postopku po nasprotni tožbi.
ugotovitev neobstoja izločitvene pravice – priznanje izpolitvene pravice s strani stečajnega upravitelja – prerekanje izločitvene pravice s strani upnika – nepravilna napotitev na pravdo – stranka postopka – stroški postopka
Priznanje izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja nima nobenih učinkov, če je isto izločitveno pravico hkrati prerekal drug upnik.
stvarna in krajevna pristojnost - pristojnost okrajnega sodišča – pravna podlaga zahtevka - gospodarski spor
Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega.
ZFPPIPP člen 103,103/4, 103/4-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopku zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 6, 6/1.
prijava terjatev – osebni stečaj – nagrada za preizkus terjatev – dodatni preizkus terjatev
Dejstvo, da v postopku osebnega stečaja ne velja časovna omejitev prijave terjatev, še ne pomeni, da je upravitelj pri vsakem dodatnem preizkusu upravičen do nagrade, kot da bi šlo za prvi preizkus terjatev.
Umika dokaznega predloga ni mogoče šteti za neetičnega in neupravičenega, saj ni ovire, da bi pravdna stranka kateri koli dokazni predlog umaknila med postopkom.
Razlog, da stranka dokazil o plačilu ni mogla predložiti, ker je odgovorna oseba tožeče stranke na dopustu, ne predstavlja upoštevnega razloga.
286. člena ZPP ni mogoče razlagati v smislu, da je dovolj, če stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dokaze le predlaga. Dokaz mora biti tudi dejansko predložen.
Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.
stroški postopka – uspeh v pravdi – kriterij uspeha – stroški za delo sodnega izvedenca
Nobeno procesno določilo sodišču ne določa, kaj mora vzeti kot podlago za odločanje o višini uspeha stranke v postopku. Bistveno pa je, da svojo odločitev tako obrazloži, da jo je mogoče preveriti.
Z začetkom postopka odpusta obveznosti se dolžnosti stečajnega dolžnika razširijo, ena od novih dolžnosti je tudi, da mora brezposelni dolžnik mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021773
OZ člen 131, 131/1, 956, 956/1. ZPP člen 8.
predpostavke odškodninske odgovornosti - športna vzgoja - skok v višino - odškodninska odgovornost šole in učitelja - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - zavarovanje civilne odgovornosti
V zvezi s pritožbenim stališčem, da je do poškodbe mladoletnega tožnika prišlo med poukom pri uri telesne vzgoje, ko je tožnik skakal v višino po nalogu učitelja, zaradi česar naj bi bil tožnik nedvomno upravičen do pravične odškodnine, sodišče druge stopnje pripominja, da v postopku na prvi stopnji ni bilo ugotovljene nobene opustitve učitelja pri skrbi za varno izvajanje odrejene športne aktivnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075513
ZPP člen 339, 339/2-12.
res iudicata - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožeča stranka bi morala za uspešno uveljavitev odgovornosti družbenika izbrisane družbe njegovo odgovornost uveljavljati v izvršilnem postopku, in sicer prek instituta spremembe dolžnika.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Določba 3. odstavka 46. člena ZIZ ureja samo opravo izvršbe in je kot taka specialnejša in kasnejša (argument specialnosti v povezavi s časovnim elementom - lex specialis posterior derogat legi generali priori) od določbe 1. odstavka 138. člena ZIZ, ki na splošno ureja vsebino sklepa o izvršbi pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
izročitev seznama etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V posledici izročitve seznama etažnih lastnikov, se opredeli, kateri etažni lastniki so tisti, ki jih sklenjeni pravni posel zavezuje, torej so to tisti, ki so na seznamu lastnikov ob dnevu sklenitve, nikakor pa ne pomeni, da bi zaradi izostanka seznama posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo, tako da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katerega se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
odgovornost za prekršek - dejanska zmota - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Izpovedi obeh zaslišanih policistov, ki sta prostorsko razumno še dodatno pojasnila vso prometno signalizacijo na relaciji, odkoder se je obdolženec vključil v promet na prednostno cesto (kar je skladno tudi z uradno pridobljenimi podatki o signalizaciji), je prvostopno sodišče prepričalo, da je obdolženec glede ključnega dejstva (vožnje v naselju) bil v opravičljivi dejanski zmoti.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – starostna pokojnina
Tožnik v tem sporu od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nepravočasnega priznanja pravice do starostne pokojnine, ki mu je nastala zato, ker mu tožena stranka ni pravočasno izdala ustreznega potrdila, ki služi za priznanje delovne dobe. V konkretnem primeru ni izkazan element protipravnosti, ki bi ob obstoju ostalih elementov škodne odgovornosti lahko bremenil toženo stranko za plačilo odškodnine. Pogoji za upokojitev niso podani z izdajo potrdila, temveč z nastopom okoliščin, ki jih določa ZPIZ, delavec - zavarovanec pa se lahko upokoji, ko pri pristojnem zavodu poda ustrezno vlogo. Tožnik pred vtoževanim obdobjem ni vložil zahteve za uveljavitev starostne pokojnine, zato pokojnine v tem času niti ni mogel prejemati.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 103, 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - invalid - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se je zaradi reorganizacije in optimizacije poslovanja ter zmanjšanja obsega naročil odločila za prenovo poslovnih procesov ter da se organizacijsko spremeni tako, da se izločijo komercialni procesi in procesi kontrole kakovosti, ki se delno prenesejo na drugo družbo. V primeru, da je tožena stranka dejavnost, v okviru katere je tožnik opravljal delo, prenesla k drugi družbi, bi tožena stranka morala tožniku omogočiti, da nadaljuje z delom pri tej družbi (delodajalcu prevzemniku) pod nespremenjenimi pogoji.
ZDR člen 5, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3. ZJU člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - opredelitev delodajalca - zagovor - rektor - univerza
Rektor univerze ima pravico odločanja o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev. Statut tožene stranke izrecno ne določa osebe, ki je pristojna za odpoved pogodbe o zaposlitvi direktorja članice univerze, zato je bil rektor kot podpisnik pogodbe o zaposlitvi s tožnikom pristojen tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je bil rektor univerze na zagovoru tožnika izločen (in je za zagovor pooblastil prorektorja), ne pomeni, da rektor ne bi smel odločati o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odsotnost rektorja na zagovoru ni vplivala na pravico tožnika do zagovora.
Tožnik (javni uslužbenec, direktor članice univerze), ki za to, da bi članici univerze pridobil protipravno korist, ni zagotovil, da bi bili projekti, obračunani iz javnih sredstev, porabljeni namensko, čeprav je vedel, da je to dolžan storiti, kot direktor članice te univerze, pooblaščena oseba za spremljanje in nadzorovanje izvajanja revidiranih projektov ter vodja raziskovalnega projekta, ter je hotel prepovedano posledico. S tem je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.