Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnika pozvalo, da določno opredeli nepremičnine, s tem, da poleg parcelnih številk za posamezne nepremičnine navede tudi katastrsko občino po imenu in šifri, hkrati pa je tudi opozorilo tožnika na razlike v navedbah parcelnih številk v tožbenem zahtevku in v navedbah, ki sta jih tožnika dala v trditveni podlagi.
ZD člen 32. ZDKG člen 20. ZPP člen 180, 180/2, 181, 181/3, 185, 186, 188, 188/2.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – privilegirana sprememba tožbe
Uveljavljanje zahtevka po 32. členu ZD v zvezi z 20. členom ZDKG se časovno veže na trajanje zapuščinskega postopka. S tem, ko sta tožnika v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu materi prepustila delež, ki bi jima šel po očetu, sta lastninsko pravico, ki sta jo morda pred tem pridobila, prenesla na mater oz. se ji odpovedala. Tako lahko v zapuščinskem postopku po materi izločata le tisti del oz. vložek, ki sta ga dala po očetovi smrti.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu –zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – plačilo zavarovalnine – cesija – zakonska subrogacija
S plačilom toženkinega dolga banki je prišlo do subrogacije, tožeča stranka je že na podlagi samega zakona vstopila v pravice in obveznosti banke do toženke, saj gre za institut zakonske subrogacije.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079121
ZASP člen 59. ZPP člen 212, 214, 226, 286b, 339, 339/1.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – materialna avtorska pravica – – glasbena dela - trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – listine v tujem jeziku
Ker izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice, zatrjuje tožena stranka, je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstoja.
ugovor po izteku roka – prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi – ukrepi po ZPND - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - začetek teka roka - veljavnosti izvršilnega naslova
Ukrepi po ZPND so dejansko časovno omejeni, vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. Rok trajanja ukrepa je potrebno šteti od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije.
ZD člen 26, 28. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – izračun nujnega deleža – obračunska vrednost zapuščine – predujem za izvedenca – sklep presenečenja – pravica do izjave
Ker je šele z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje razkrilo, da bi pritožnika morala založiti za predujem za izvedenca in kakšne posledice ima (ne)založitev predujma, gre za sklep presenečenja, ki predstavlja kršitev ustavne pravice pritožnikov in pravice do izjave.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079067
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1. SZ člen 6, 56, 57. ZZZDR člen 12. SZ-1 člen 109, 110.
najemna pogodba – izselitev bivšega imetnika stanovanjske pravice – pravica uporabnika stanovanja po izselitvi najemnika – obstoj zunajzakonske skupnosti – zastaranje – ugovor zastaranja
Tako v času sklenitve najemne pogodbe leta 1993 kot v času izselitve najemnika v aprilu 2001 je veljal SZ, ki je v primerih prenehanja zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti in smrti najemnika varoval vse tiste upravičence (uporabnike oziroma družinske člane) iz najemne pogodbe, ki so v stanovanju po izselitvi (smrti) najemnika ostali ter jim torej nudil ustrezno najemno varstvo tudi po prenehanju najemnega razmerja z najemnikom, ki se je iz stanovanja izselil oziroma je umrl. Takšno varstvo zagotavljata tudi 109. in 110. člen SZ-1.
Ugovor zastaranja je res materialnopravne narave, vendar pa mora stranka navesti potrebno dejansko podlago do konca prvega naroka.
povračilo škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – poškodba zapestja
Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, to je načela individualizacije odškodnine in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Pritožbeno sodišče lahko izjemoma upošteva tudi nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep sodišča prve stopnje. V tem primeru mora pritožnik izkazati, zakaj bi bilo treba v njegovem primeru narediti takšno izjemo.
Kreditne obveznosti preživninskega zavezanca se praviloma ne upoštevajo pri opredelitvi preživninskih obveznosti. A to sodno, pravno, stališče je z uporabo metode teleološkega razlikovanja mogoče tudi prebiti. Tak primer je kreditna obveznost, ki jo preživninski zavezanec plačuje zaradi reševanja stanovanjskega problema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0079077
OZ člen 155, 155/1, 155/2. ZPP člen 8, 286b, 286b/1. ZVPot člen 6, 6/2, 33, 33/2.
odgovornost za škodo – odgovornost za izdelek – odgovornost proizvajalca stvari z napako – stvar z napako – nevarne lastnosti stvari – skrbnost dobrega strokovnjaka – dolžno ravnanje potrošnika – upoštevanje navodil za uporabo
Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo.
Ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079093
ZPP člen 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 378.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – padec – zlom leve koželjnice – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja pomoč – zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi – nerelevantni dokazi
Ker se resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev ob izpolnjenosti ostalih predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, je teža predloženega dokaza, kakršna bi se pokazala v kontradiktornem postopku, nepomembna. Presoja o obstoju predpostavk za izdajo zamudne sodbe ne vključuje ocene o teži predloženih dokazov, ampak zahteva od sodišča le, da oceni, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Predpostavka ni izpolnjena, če je tožnik predložil dokaze, s katerimi očitno ni mogoče dokazati resničnost trditev.
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo v tožbi navede tožnik. Kljub temu pa se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, če je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da bi lahko nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. Zaradi ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku lahko očitno neprimerni vrednosti ugovarja tudi toženec.
V zvezi s plačilom kupnine je tožnik dokaznemu bremenu zadostil s predložitvijo blagajniških izdatkov. Ker je na blagajniškem izdatku z dne 25. 3. 1997 navedeno, da so s plačilom zneska v višini 7.000,00 DEM poravnane vse obveznosti do toženca, toženec pa ni zanikal podpisa takšne izjave, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dokaznem bremenu toženca v povezavi z zatrjevano premalo plačano kupnino.
Tožena stranka ni uveljavljala procesnega pobota svoje terjatve zoper terjatev tožeče stranke, pač pa je zatrjevala materialnopravni, to je predpravdni pobot. Sodišču se zato ni bilo potrebno podrobneje opredeljevati o opravljeni storitvi in vrednosti storitve tožeče, kot tudi delu in vrednosti dela tožene stranke, ključno je, da je bil ugotovljen dogovor, da je s strani tožnika opravljena pogostitev poravnana z opravljenimi deli toženca, oziroma dogovor o kompenzaciji medsebojnih terjatev.
Dedni dogovor je po svoji naravi sodna poravnava, zato za njegovo izpodbijanje veljajo roki iz 393. člena ZPP in ne 99. člena OZ.
Vknjižbe tožencev na zapustničinih nepremičninah kljub razveljavitvi dednega dogovora niso neveljavne, saj jim po sklepu o dedovanju pripada dedni deleži tudi na tem premoženju.
zapuščina brez dedičev - zapuščinska obravnava – sodelovanje Republike Slovenije v postopku brez dedičev – opredelitev predmetov dedovanja – določnost navedbe denarnih sredstev
Zmotno je navajanje, da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici (Republiki Slovenije) možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije.
Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078601
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 37, 38, 39. ODZ člen 963. ZSZ člen 13, 22, 64.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - ustna pogodba - promet z nepremičninami - priposestvovanje - družbena lastnina - nacionalizirana nepremičnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe
Pravilno so uporabljene tedaj veljavne določbe ODZ o veljavnosti ustno sklenjenih darilnih pogodb, če je bila podarjena nepremičnina dejansko izročena.
Za presojo, kdo je pridobil lastninsko pravico na podlagi ZLNDL, ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak – glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno – kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
skupno premoženje - posebno premoženje - stanovanjska pravica - uporabnina - pravi temelj za uporabo nepremičnine - verzija - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Režim skupnosti premoženja po ZZZDR je prisilno (kogentno) pravo, kar pomeni, da zakonca praviloma ne moreta pravno veljavno s svojim sporazumom vplivati na njegov nastanek.
Zgolj imetništvo stanovanjske pravice in ugodnosti pri odkupu stanovanja po SZ ne vplivajo na režim nastanka skupnega premoženja. Pomembno je, ali je bila kupnina za stanovanje poravnana iz skupnega premoženja strank oziroma s sredstvi, ki sta jih zakonska oziroma zunajzakonska partnerja ustvarila s skupnim delom tekom njune skupnosti.
Tožnik ima zoper toženko terjatev iz naslova verzije, saj se je zaradi vlaganj povečala vrednost obravnavane stanovanjske stavbe.
Samo prenehanje življenjske skupnosti ne pogojuje odsotnosti pravnega temelja za uporabo nepremičnine.