OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0078603
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 253.
izpraznitev in izročitev nepremičnine - zasedba brez pravne podlage - pogodba o finančnem leasingu - lastninska pravica - odstop od pogodbe - osebni stečaj
Lastnik stvari lahko po 92. členu SPZ od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tožnica pa si je to pravico še posebej zagotovila v pogodbi za primer odstopa od pogodbe.
Ker je tožničina terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, jo tožnica lahko uveljavlja tudi izven tega postopka, torej v tej pravdi.
Stanovanje, ki je predmet spora, ne spada v stečajno maso, ker ne gre za toženkino premoženje. Samo terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, se z začetkom stečajnega postopka po prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP pretvorijo v denarne terjatve. Sicer pa terjatev ni nujno enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Takšen je ravno zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki ga že pojmovno ni mogoče pretvoriti v denarno terjatev.
Uredba o napredovanju uradnikov v nazive člen 4, 5, 5/1, 13. ZJU člen 113, 120, 120/1. Uredbe o napredovanju javnih uslužbence v plačne razrede člen 3, 3/2, 11, 11/6.
napredovanje v višji naziv - javni uslužbenci - ocena - napredovanje v plačne razrede - točkovanje
Ocene, pridobljene po ZJU do uveljavitve Uredbe o napredovanju v naziv, se lahko točkujejo, kot to predvideva 5. člen Uredbe o napredovanju v plačne razrede (saj na točkovanje oziroma uporabo Uredbe o napredovanje v plačne razrede odkazuje 4. člen Uredbe o napredovanje v nazive), pri čemer se pri točkovanju upoštevajo ocene, ki se ugotovijo na podlagi določbe osmega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju v plačne razrede. Uredba o napredovanju v plačne razrede torej določa metodologijo, ki jo mora delodajalec uporabiti pri določitvi ocene za 2006 in 2007 (ko navedena uredba še ni veljala), ter tako dobljeno oceno upoštevati pri ugotavljanju pogojev za napredovanje.
ugovor po izteku roka – prepustitev uporabe stanovanja v skupni uporabi – ukrepi po ZPND - rok trajanja časovno omejenega ukrepa - začetek teka roka - veljavnosti izvršilnega naslova
Ukrepi po ZPND so dejansko časovno omejeni, vendar pa je časovno omejenost potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v nepravdnem postopku v okviru pristojnosti po ZPND. Dolžnik po izvršilnem naslovu je dolžan tri mesece spoštovati stanje, ki mu ga je naložilo sodišče v I. točki izreka. Ni mogoče sprejeti stališča, da določba o časovni omejenosti tega ukrepa dejansko pomeni omejitev veljavnosti izvršilnega naslova, preden se dolžnik prostovoljno ali pod prisilo sploh podvrže odločbi sodišča. Rok trajanja ukrepa je potrebno šteti od oprave izvršilnega dejanja – uspešne deložacije.
izvršilni naslov - sodna poravnava - zapadlost terjatve, ki je odvisna od bodočega, negotovega dejstva - dokazovanje zapadlosti - formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev (neplačilo dveh zaporednih mesečnih obrokov), ki jih je treba ugotoviti na predpisan način. Ker upnik zapadlosti terjatve ni dokazal na način, določen v 2. in 3. odstavku 20. člena ZIZ, sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo (2. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ)
zapuščina brez dedičev - zapuščinska obravnava – sodelovanje Republike Slovenije v postopku brez dedičev – opredelitev predmetov dedovanja – določnost navedbe denarnih sredstev
Zmotno je navajanje, da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici (Republiki Slovenije) možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije.
Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo.
Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in upoštevalo, da svoboda izražanja ni neomejena in da se od vsakega posameznika zahteva, da ravna v skladu z odgovornostmi in obveznostmi, v dobri veri in z namenom posredovanja točnih in zanesljivih informacij. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da je poseg v osebnostne pravice nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic.
izpolnitev dednega dogovora - pravica do izplačila – pogoj za izplačilo po dednem dogovoru - - osebna služnost - spremenjene okoliščine – zahtevek na plačilo rente namesto izvrševanja osebne služnosti
Tožnikova pravica do izplačila zneska 16.670,00 EUR je vezana na plačilo odškodnine za odvzeta zemljišča zaradi izgradnje avtoceste. Ker toženec te odškodnine še ni prejel, tudi tožnikova terjatev še ni zapadla.
Tožnik namesto dogovorjenega bivanja v toženčevi hiši ne more terjati plačila. Osebno služnost je mogoče spremeniti v doživljensko rento sporazumno, s tožbo pa le, če so se po ustanovitvi služnosti razmere tako spremenile, da je postalo izvrševanje služnosti znatno otežkočeno.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079067
ZPP člen 8, 286, 337, 337/1. SZ člen 6, 56, 57. ZZZDR člen 12. SZ-1 člen 109, 110.
najemna pogodba – izselitev bivšega imetnika stanovanjske pravice – pravica uporabnika stanovanja po izselitvi najemnika – obstoj zunajzakonske skupnosti – zastaranje – ugovor zastaranja
Tako v času sklenitve najemne pogodbe leta 1993 kot v času izselitve najemnika v aprilu 2001 je veljal SZ, ki je v primerih prenehanja zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti in smrti najemnika varoval vse tiste upravičence (uporabnike oziroma družinske člane) iz najemne pogodbe, ki so v stanovanju po izselitvi (smrti) najemnika ostali ter jim torej nudil ustrezno najemno varstvo tudi po prenehanju najemnega razmerja z najemnikom, ki se je iz stanovanja izselil oziroma je umrl. Takšno varstvo zagotavljata tudi 109. in 110. člen SZ-1.
Ugovor zastaranja je res materialnopravne narave, vendar pa mora stranka navesti potrebno dejansko podlago do konca prvega naroka.
Pritožnica je s tem, ko ji je bil kot ločitveni upnici predlog upravitelja o prodaji dan v mnenje, dobila tudi možnost, da v mnenju navede tista relevantna dejstva, ki so jo vodila k negativnemu mnenju. Imela je možnost, da dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navede že v svojem odklonilnem mnenju, ker pa tega ni storila, je z njihovim uveljavljanjem v pritožbi prekludirana.
pogodba o dovoljeni prekoračitvi sredstev na transakcijskem računu –zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – plačilo zavarovalnine – cesija – zakonska subrogacija
S plačilom toženkinega dolga banki je prišlo do subrogacije, tožeča stranka je že na podlagi samega zakona vstopila v pravice in obveznosti banke do toženke, saj gre za institut zakonske subrogacije.
Kreditne obveznosti preživninskega zavezanca se praviloma ne upoštevajo pri opredelitvi preživninskih obveznosti. A to sodno, pravno, stališče je z uporabo metode teleološkega razlikovanja mogoče tudi prebiti. Tak primer je kreditna obveznost, ki jo preživninski zavezanec plačuje zaradi reševanja stanovanjskega problema.
predlog za vračilo sodne takse – plačilo nižje takse – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo– ustavitev postopka
V konkretni zadevi je že bil razpisan poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in poslana vabila pravdnim strankam, ko je tožeča stranka z vlogo z dne 20. 5. 2013 umaknila tožbo in predlagala preklic poravnalnega naroka. Zato tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačilo nižje sodne takse s količnikom 1,0, oz. vrnitev že plačane takse, saj se postopek ni končal z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
Zaradi sodbe v pravdi, ki je med zapustnikom in pritožnikom tekla zaradi sklenitve pogodbe o priznanju lastninske pravice na stanovanju na naslovu, in ki je postala pravnomočna po smrti zapustnika, to stanovanje ni moglo postati zapustnikova lastnina in s tem posledično predmet njegove zapuščine. Upoštevaje okoliščino, da je bila drugostopenjska sodba izdana v času po njegovi smrti, bi morali biti v njej kot tožeča stranka pravilno navedeni zapustnikovi dediči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0079060
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. OZ člen 335, 335/1, 335/2. 336, 336/1, 337, 338, 346. ZZZDR člen 64, 64/1. ZPP člen 155.
povečanje vrednosti nepremičnine - povrnitev vrednosti vlaganj - zastaranje - zastaralni roki za zahtevke graditelja - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - terjatve med določenimi osebami - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - potni stroški
Zastaranje tožničine terjatve za povrnitev vrednosti vlaganj v nepremičnino je začelo teči z dnem, ko je tožnica izgubila posest nepremičnine.
Zastaranje med zakoncema ne teče za terjatve med njima.
OZ člen 458, 459, 460, 462, 465, 494. ZPP člen 7. Ustava RS člen 22.
prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - delni umik tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic
Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno opisalo na 8, 9 in 10 strani sodbe in jih pritožbeno sodišče sprejema, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepa, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako.
pridobitev lastninske pravice - protiknjižno priposestvovanje
Protiknjižno priposestvovanje je priposestvovanje nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a jo priposestvuje oseba, ki ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – doplačilo takse za redni postopek – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – ustavna odločba
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13-17 dne 10. 10. 2013 na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 v tej zadevi ne vpliva, saj ne gre za oprostitev sodne takse za postopek o pritožbah.
obličnost pogodb – naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Tožena stranka je zatrjevala ustni dogovor med strankama, ki ga materialno pravo v načelu dopušča. Vendar pa se šteje, če se stranki za obličnost odločita, da sta to storili zaradi njunega obojestranskega interesa, ki je predvsem v lažjem in enostavnejšem dokazovanju njune pogodbene volje. Četudi zakon ne prepoveduje niti hkratnih niti poznejših ustnih dogovorov k pisni pogodbi, je takšna dvojnost neobičajna in sama po sebi terja neko razumno pojasnilo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005626
SPZ člen 105. SZ-1 člen 23.
splošni skupni del - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž
Predlagani vpis parcele xxx kot skupnega dela večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž ni dovoljen, ker zanj v veljavni zakonodaji ni podlage.