Uredba o napredovanju uradnikov v nazive člen 4, 5, 5/1, 13. ZJU člen 113, 120, 120/1. Uredbe o napredovanju javnih uslužbence v plačne razrede člen 3, 3/2, 11, 11/6.
napredovanje v višji naziv - javni uslužbenci - ocena - napredovanje v plačne razrede - točkovanje
Ocene, pridobljene po ZJU do uveljavitve Uredbe o napredovanju v naziv, se lahko točkujejo, kot to predvideva 5. člen Uredbe o napredovanju v plačne razrede (saj na točkovanje oziroma uporabo Uredbe o napredovanje v plačne razrede odkazuje 4. člen Uredbe o napredovanje v nazive), pri čemer se pri točkovanju upoštevajo ocene, ki se ugotovijo na podlagi določbe osmega odstavka 11. člena Uredbe o napredovanju v plačne razrede. Uredba o napredovanju v plačne razrede torej določa metodologijo, ki jo mora delodajalec uporabiti pri določitvi ocene za 2006 in 2007 (ko navedena uredba še ni veljala), ter tako dobljeno oceno upoštevati pri ugotavljanju pogojev za napredovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079088
ZPP člen 14.
odgovornost za škodo – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – identično dejansko stanje
Ker tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja storitve kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezano je torej na vsa dejstva, ki sestavljajo dejanski opis kaznivega dejanja v izreku kazenske sodbe in ki pomenijo elemente kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063662
ZDR člen 137, 137/3. ZZZPB člen 17b, 17b/3, 33, 33-6, 68. ZZVZZ člen 88, 88/2.
denarno nadomestilo – obvezno zdravstveno zavarovanje – nastanek brezposelnosti – nezmožnost za delo – začasna zadržanost z dela – neresnični podatki – odškodnina
Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnika pozvalo, da določno opredeli nepremičnine, s tem, da poleg parcelnih številk za posamezne nepremičnine navede tudi katastrsko občino po imenu in šifri, hkrati pa je tudi opozorilo tožnika na razlike v navedbah parcelnih številk v tožbenem zahtevku in v navedbah, ki sta jih tožnika dala v trditveni podlagi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078601
ZLNDL člen 2. ZNNZ člen 37, 38, 39. ODZ člen 963. ZSZ člen 13, 22, 64.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - ustna pogodba - promet z nepremičninami - priposestvovanje - družbena lastnina - nacionalizirana nepremičnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe
Pravilno so uporabljene tedaj veljavne določbe ODZ o veljavnosti ustno sklenjenih darilnih pogodb, če je bila podarjena nepremičnina dejansko izročena.
Za presojo, kdo je pridobil lastninsko pravico na podlagi ZLNDL, ni odločilno, kdo je v zemljiški knjigi vknjižen kot imetnik pravice uporabe, ampak – glede na to, da se je prenos pravice uporabe lahko odvijal tudi izvenknjižno – kdo je bil ob uveljavitvi ZLNDL dejansko (resnično) imetnik te pravice.
Sodišče je napravilo dve napaki: preživninskega bremena v denarju ni razporedilo v razmerju, kot to narekujejo dohodki (70% - 30%), pri pokrivanju ugotovljenih potreb za preživljanje počitnic pa tudi ni upoštevalo, da jih bo v skladu z odločitvijo sodišča mladoletni Č. polovico preživel z očetom.
zapuščina brez dedičev - zapuščinska obravnava – sodelovanje Republike Slovenije v postopku brez dedičev – opredelitev predmetov dedovanja – določnost navedbe denarnih sredstev
Zmotno je navajanje, da bi moralo dati zapuščinsko sodišče pritožnici (Republiki Slovenije) možnost sodelovanja v zapuščinskem postopku še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Takšne dolžnosti zapuščinsko sodišče nima. Ko je v postopku ugotovilo, da dedičev ni, je v skladu z zakonom zapuščino pravilno razglasilo za lastnino Republike Slovenije.
Navedba predmetov dedovanja (zapuščine) v izreku sklepa o dedovanju je le deklaratorne (ugotovitvene) narave. Zato popolnoma zadošča, da so denarna sredstva, ki so predmet zapuščine, opredeljena s celostnim zapisom bančnega računa, na katerem se nahajajo.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – subjektivni rok - odločanje v mejah tožbenega zahtevka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – neprimeren dokaz
Za potek subjektivnega roka za vložitev tožbe za motenje posesti ni pomembno, ali bi tožeči stranki med vsakodnevno vožnjo po cesti lahko opazili kup peska, ampak ali sta ga dejansko opazili.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 231, 231-3, 232, 232/1, 233/3.
predlog za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - obstoj insolventnosti
Skopost upnikovih navedb o insolventnosti dolžnika je terjala po vloženem predlogu upnika postopanje prvostopenjskega sodišča po tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, po katerem mora sodišče predlagatelja začetka stečajnega postopka pozvati na dopolnitev predloga, če ta ni v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP.
V primeru zdravniške napake, torej delu, ki ni v skladu z merili, ki jih predpisuje 45. člen ZZDej, je protipravnost v kršitvi zdravniške doktrine, kodeksa medicinske deontologije oziroma drugih strokovnih in etičnih kodeksov in sodna praksa doslej od tega stališča (ki pa odstopa od mnenja nekaterih teoretikov), zaradi katerega se posledično odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, praktično ni odstopala.
povračilo škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – poškodba zapestja
Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, to je načela individualizacije odškodnine in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Sodišče prve stopnje je odločalo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in upoštevalo, da svoboda izražanja ni neomejena in da se od vsakega posameznika zahteva, da ravna v skladu z odgovornostmi in obveznostmi, v dobri veri in z namenom posredovanja točnih in zanesljivih informacij. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da je poseg v osebnostne pravice nedopusten, če je pravica do svobodnega izražanja prekoračena na račun osebnostnih pravic.
Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni dopustilo izvedbe dokaza z zaslišanjem določenih prič, kot jih je predlagala tožena stranka, pri čemer sodišče odloča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, vendar pa dokaza ni moglo izvesti, saj priče na narok niso pristopile, pritožbeno pa ni sporno, da njihov izostanek ni bil upravičen, tako da sodišču prve stopnje že iz tega razloga ni bilo potrebno preložiti naroka, če je to potrebno iz upravičenih razlogov.
najemna pogodba - odložni pogoj – jasna določila pogodbe – namen pravdnih strank – odstop od pogodbe – neplačevanje najemnine
Posledica določitve odložnega pogoja je, da pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene vse predpostavke za sklenitev, temveč šele ko (in če) nastopi dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj.
ZFPPIPP člen 131, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/3.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda roka za prijavo izločitvene pravice – prenehanje izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice – zavarovanje z začasno odredbo
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka 299. člena, izločitvena pravica preneha le v primeru, če upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, s tem, da lahko upnik zahteva, da se mu plača znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo
vagonska zamudnina kot vrsta odškodnine – razlaga pogodbe – neupravičena obogatitev
Vagonska zamudnina po vsebini ne sodi med prevozne stroške, ki se jih je s pogodbo zavezala plačati tožena stranka. Okoliščina, da sedaj veljavni CIM ne določa več „odškodnine za izgubljeni čas“, na pravilnost materialnopravnega stališča, da je zamudnina (kljub temu) vrsta odškodnine, nima nobenega vpliva.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve.
Tožena stranka bi morala določno pojasniti vsebino ustnih dogovorov, da se bodo obveznosti zaprle s kompenzacijami, še zlasti kdo, s kom in kdaj konkretno se je to dogovoril ter za kakšne (konkretne) kompenzacije naj bi sploh šlo.
pridobitev lastninske pravice - protiknjižno priposestvovanje
Protiknjižno priposestvovanje je priposestvovanje nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a jo priposestvuje oseba, ki ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik.
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 2, 33, 72, 72/2, 72/3. ZZadr člen 74, 74/1, 74/2.
imetnik pravice uporabe - družbena lastnina - podržavljena kmetijska zemljišča in gozdovi - izjema odplačnosti pridobitve nepremičnine - lovska organizacija - dobroverni in zakoniti posestnik - priposestvovanje
Iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1986 izhaja, da je tožena stranka predmetne nepremičnine kupila in prevzela z dovoljenjem vknjižbe družbene lastnine in pravice uporabe. Res je, da sporne nepremičnine pred sklenitvijo pogodbe niso bile v družbeni lastnini, vendar so to, z vpisom glede na zemljiškoknjižni predlog same toženke in glede na vsebino kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi, „postale“.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0078305
ZGD-1 člen 479, 479/1. ZIZ člen 270.
stvarni vložek – vrednost stvarnega vložka - prevzem osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo – škoda zaradi precenjenega stvarnega vložka – začasna odredba
Čeprav ZGD-1 za d.o.o. tega posebej ne določa tako kot za d.d., je treba šteti, da ni dovoljeno prevzeti osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo. Če je vrednost stvarnega vložka precenjena, potem dejansko zagotovljeno premoženje ne ustreza višini prevzetega osnovnega vložka, kar je v nasprotju z načelom zagotovitve osnovnega kapitala.
Vrednost stvarnega vložka mora v celoti pokriti višino prevzetega osnovnega vložka. Že okoliščina, da so vložki precenjeni, pomeni pravno priznano obliko škode, za katero odgovarjajo družbeniki in poslovodja. Dejstvo, da ima družba precenjen stvarni vložek, predstavlja zanjo škodo samo po sebi.