obličnost pogodb – naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Tožena stranka je zatrjevala ustni dogovor med strankama, ki ga materialno pravo v načelu dopušča. Vendar pa se šteje, če se stranki za obličnost odločita, da sta to storili zaradi njunega obojestranskega interesa, ki je predvsem v lažjem in enostavnejšem dokazovanju njune pogodbene volje. Četudi zakon ne prepoveduje niti hkratnih niti poznejših ustnih dogovorov k pisni pogodbi, je takšna dvojnost neobičajna in sama po sebi terja neko razumno pojasnilo.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve.
Tožena stranka bi morala določno pojasniti vsebino ustnih dogovorov, da se bodo obveznosti zaprle s kompenzacijami, še zlasti kdo, s kom in kdaj konkretno se je to dogovoril ter za kakšne (konkretne) kompenzacije naj bi sploh šlo.
vagonska zamudnina kot vrsta odškodnine – razlaga pogodbe – neupravičena obogatitev
Vagonska zamudnina po vsebini ne sodi med prevozne stroške, ki se jih je s pogodbo zavezala plačati tožena stranka. Okoliščina, da sedaj veljavni CIM ne določa več „odškodnine za izgubljeni čas“, na pravilnost materialnopravnega stališča, da je zamudnina (kljub temu) vrsta odškodnine, nima nobenega vpliva.
družbena lastnina s pravico uporabe – vpis v zemljiško knjigo – ugotovitev lastninske pravice – kmetijsko zemljišče – odplačni način pridobitve – imetnik lastninske pravice – lovska družina – načelo vestnosti in poštenja
Iz vidika predpisov, ki urejajo oziroma so urejali pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah (ZTLR in SPZ pa tudi pred tem veljavnih določil ODZ), ni bilo ovir, da toženka na spornih nepremičninah ne bi mogla pridobiti lastninske pravice, vendar je kljub zakonski dopustnosti bila v zemljiško knjigo na spornih nepremičninah vpisana družbena lastnina s pravico uporabe na toženo stranko.
SZ člen 9, 9/1. ZPP člen 44, 44/3, 213. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
pravica uporabe – funkcionalno zemljišče – redna raba nepremičnine – nameni rabe – obseg zemljišča – primeren dokazni predlog – vrednost spora – odvetniška nagrada
V skladu s predpisi se je pravica uporabe raztezala le na tisto zemljišče, ki je bilo nujno za redno koriščenje stavbe, in ni bila neposredno vezana na parcelo, na kateri je stavba stala. Zemljišče v obsegu le 82 m2, ki obsega pot do objekta, prostor za shranjevanje predmetov, ki služijo stanovalcem ter zelenico z okrasnim cvetjem, ustreza namenu redne rabe stavbe kot ga določa SZ.
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes (ne interes stranke, kateri se je pridružil). Ta mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Intervencijski interes je dolžan tisti, ki ima interes po udeležbi v pravdnem postopku med pravdnima strankama, obrazložiti in ga po potrebi verjetno izkazati.
pridobitev lastninske pravice - protiknjižno priposestvovanje
Protiknjižno priposestvovanje je priposestvovanje nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a jo priposestvuje oseba, ki ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – doplačilo takse za redni postopek – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – ustavna odločba
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13-17 dne 10. 10. 2013 na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 v tej zadevi ne vpliva, saj ne gre za oprostitev sodne takse za postopek o pritožbah.
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 2, 33, 72, 72/2, 72/3. ZZadr člen 74, 74/1, 74/2.
imetnik pravice uporabe - družbena lastnina - podržavljena kmetijska zemljišča in gozdovi - izjema odplačnosti pridobitve nepremičnine - lovska organizacija - dobroverni in zakoniti posestnik - priposestvovanje
Iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1986 izhaja, da je tožena stranka predmetne nepremičnine kupila in prevzela z dovoljenjem vknjižbe družbene lastnine in pravice uporabe. Res je, da sporne nepremičnine pred sklenitvijo pogodbe niso bile v družbeni lastnini, vendar so to, z vpisom glede na zemljiškoknjižni predlog same toženke in glede na vsebino kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi, „postale“.
OZ člen 458, 459, 460, 462, 465, 494. ZPP člen 7. Ustava RS člen 22.
prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - delni umik tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic
Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno opisalo na 8, 9 in 10 strani sodbe in jih pritožbeno sodišče sprejema, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepa, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako.
Ker se plačilni nalog ni nanašal na ugovor, ampak na pritožbo, je sodišče storilo uveljavljano relativno bistveno postopkovno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZVEtL člen 21, 21/3, 28, 28/4, 30, 30/3. SZ člen 9. SZ-1 člen 23. SPZ člen 105.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča – pravica do izjave v postopku
Četrti odstavek 28. člena ZVEtL, na katerega je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, se uporabi za primer, ko se določa pripadajoče zemljišče stavbam v etažni lastnini.
ZPP člen 116, 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6, 6/2. Sodni red člen 241, 241/5. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku člen 6, 7.
vročilnica – javna listina – vsebina vročilnice – skrbnost pri pregledu vročilnice – vrnitev v prejšnje stanje – nezakonito ravnanje sodišča
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenca. Kot tak pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 73, 73/1, 73/2, 225, 225/4. ZPP člen 319, 319/1.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva škoda
Sredstvo izvršbe je pri nedenarnih terjatvah določeno z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja, in je za nadomestna dejanja opredeljeno v 225. členu ZIZ.. Neposrednega predmeta izvršbe v tem primeru ni, lahko pa posredno pride do izvršbe na subsidiarnih predmetih, kadar dolžnik zneska za opravo nadomestnega dejanja ne založi prostovoljno in upnik predlaga izvršbo za izterjavo te denarne terjatve z ustreznimi sredstvi izvršbe. Nepremičnine, na katerih tretji zatrjuje (pričakovano) lastninsko pravico, v tej fazi ne predstavljajo predmeta izvršbe v tem izvršilnem postopku, zato tudi predlogu tretjega za odlog izvršbe zaradi dosege nadomestnega dejanja ni mogoče ugoditi.
nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda je lahko le tista škoda, ki presega škodo, zajeto v realizaciji izvršbe, saj vsaka prisilna izterjava predstavlja za dolžnika določeno škodo, ki je neposredna posledica izvršbe. Škoda, ki bi dolžnici nastala z izvršitvijo dolžničine obveznosti po izvršilnem naslovu, zato ne more predstavljati podlage za odlog izvršbe, katere namen je ravno v izterjavi te dolžničine obveznosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve oziroma odloga ali obročnega plačila sodne takse.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi kršitve načela enakopravnosti pri zaposlovanju. Zato ne gre za spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, v katerem delavcu ni potrebno plačati takse. Po 105.a členu ZPP mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi tožbe in ker je tožnik ni plačal, ga je sodišče s plačilnim nalogom pozvalo k plačilu.
Ker je tožnik v tožbi s primarnim zahtevkom zahteval ponovitev izbirnega postopka kot neizbrani kandidat na razpisu za prosto delovno mesto pri toženi stranki, s podrednim zahtevkom pa plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, v višini 41,00 EUR po tar. št. 2211 ZST-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranke je tožniku (vozniku avtobusa) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR. Očitala mu je kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker je dvema potnikoma izdal vozovnici za 1,30 EUR, od potnikov pa je pobral voznino v znesku dvakrat po 2,30 EUR. Potnici tožniku nista plačali vsaka po 2,30 EUR, temveč vsaka po 1,30 EUR, zato očitana kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja tožniku ni dokazana. Ker razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. odstavka 110. člena ZDR ni podan, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.