OZ člen 458, 459, 460, 462, 465, 494. ZPP člen 7. Ustava RS člen 22.
prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - delni umik tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic
Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno opisalo na 8, 9 in 10 strani sodbe in jih pritožbeno sodišče sprejema, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepa, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako.
vagonska zamudnina kot vrsta odškodnine – razlaga pogodbe – neupravičena obogatitev
Vagonska zamudnina po vsebini ne sodi med prevozne stroške, ki se jih je s pogodbo zavezala plačati tožena stranka. Okoliščina, da sedaj veljavni CIM ne določa več „odškodnine za izgubljeni čas“, na pravilnost materialnopravnega stališča, da je zamudnina (kljub temu) vrsta odškodnine, nima nobenega vpliva.
pridobitev lastninske pravice - protiknjižno priposestvovanje
Protiknjižno priposestvovanje je priposestvovanje nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, a jo priposestvuje oseba, ki ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik.
obličnost pogodb – naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Tožena stranka je zatrjevala ustni dogovor med strankama, ki ga materialno pravo v načelu dopušča. Vendar pa se šteje, če se stranki za obličnost odločita, da sta to storili zaradi njunega obojestranskega interesa, ki je predvsem v lažjem in enostavnejšem dokazovanju njune pogodbene volje. Četudi zakon ne prepoveduje niti hkratnih niti poznejših ustnih dogovorov k pisni pogodbi, je takšna dvojnost neobičajna in sama po sebi terja neko razumno pojasnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – doplačilo takse za redni postopek – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – ustavna odločba
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13-17 dne 10. 10. 2013 na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 v tej zadevi ne vpliva, saj ne gre za oprostitev sodne takse za postopek o pritožbah.
pravnomočnost sklepa o vpisu - pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - pomotni vpis - izpodbojna tožba
Najpomembnejše načelo zemljiškoknjižnega prava je načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ugovor zoper pravnomočni sklep o vpisu ni dopusten ne glede na to, da sklep o vpisu pritožnikom ni bil vročen in da slednji izkazujejo pravni interes za udeležbo v pravnomočno zaključenem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069672
OZ člen 659, 659/1, 659/2. ZPP člen 213.
gradbena pogodba – klavzula „ključ v roke“ - nepredvidena dela – presežna dela – zavrnitev dokaznega predloga
Tudi v primeru, da je šlo presežno delo - tožeča stranka namreč trdi, da to s pogodbo ni bilo predvideno, niti ni bilo navedeno v popisu del, ki je sestavni del pogodbe, tožeča stranka sama nosi strošek prestavitve SN kabla zato, ker je podpisala pogodbo s klavzulo „ključ v roke“, ni pa izkazala, da je bil izven tega določila za prestavitev SN kabla dosežen drugačen dogovor.
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes (ne interes stranke, kateri se je pridružil). Ta mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Intervencijski interes je dolžan tisti, ki ima interes po udeležbi v pravdnem postopku med pravdnima strankama, obrazložiti in ga po potrebi verjetno izkazati.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve.
Tožena stranka bi morala določno pojasniti vsebino ustnih dogovorov, da se bodo obveznosti zaprle s kompenzacijami, še zlasti kdo, s kom in kdaj konkretno se je to dogovoril ter za kakšne (konkretne) kompenzacije naj bi sploh šlo.
OZ člen 507, 508, 508/3, 512, 512/1, 513. SPZ-1 člen 124. SZ-1 člen 178, 178/5. ZPP člen 111, 111/3, 185, 185/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 228, 228/4.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zakonita predkupna pravica - obvezna položitev kupnine - razveljavitev prodajne pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - dobra vera - izpodbojna tožba - prekluzivni subjektivni rok - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Dan izvedbe zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na tretjega toženca, torej pravno veljavni prenos lastninske pravice na tretjega, v konkretnem primeru sicer ne predstavlja dejstva, ki pomeni začetek teka subjektivnega roka, je pa to vsekakor dan, od katerega naprej bi predkupni upravičenec zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo in v pravice, ki iz nje izhajajo, neuspešno uveljavljal, da z obstojem izpodbojnega dejstva ni mogel biti seznanjen oziroma mu je bil ta neznan.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005626
SPZ člen 105. SZ-1 člen 23.
splošni skupni del - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž
Predlagani vpis parcele xxx kot skupnega dela večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž ni dovoljen, ker zanj v veljavni zakonodaji ni podlage.
ZPP člen 116, 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6, 6/2. Sodni red člen 241, 241/5. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku člen 6, 7.
vročilnica – javna listina – vsebina vročilnice – skrbnost pri pregledu vročilnice – vrnitev v prejšnje stanje – nezakonito ravnanje sodišča
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenca. Kot tak pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
ZVEtL člen 21, 21/3, 28, 28/4, 30, 30/3. SZ člen 9. SZ-1 člen 23. SPZ člen 105.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča – pravica do izjave v postopku
Četrti odstavek 28. člena ZVEtL, na katerega je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, se uporabi za primer, ko se določa pripadajoče zemljišče stavbam v etažni lastnini.
Ker se plačilni nalog ni nanašal na ugovor, ampak na pritožbo, je sodišče storilo uveljavljano relativno bistveno postopkovno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka je v spornem času zaposlovala več kot 300 ljudi, zato je dolžnost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev po določbi prvega odstavka 96. člena ZDR obstajala za primer, če ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postalo nepotrebno 30 delavcev ali če ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju treh mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev (2. odstavek 96. čl. ZDR). Tožena stranka je v celotnem letu 2012 odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov podala 27 delavcem, v času od 3. 9. 2012 do 3. 10. 2012 (obdobje 30 dni) pa 25 delavcem, zato obveznost izdelave programa razreševanja presežnih delavcev po 1. odstavku 96. člena ZDR ni obstajala.
V zvezi z 2. odstavkom 96. člena ZDR je sodna praksa izoblikovala stališče da gre za „varovalko“ pred tem, da bi delodajalec v obdobju 30 dni odpovedal pogodbe o zaposlitvi, nato pa z odpuščanji nadaljeval tako, da ne bi nikoli odpovedal pogodb tolikšnemu številu delavcev, kot jih določa prvi odstavek 96. člena ZDR. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 96. člena ZDR, če delodajalec odpoved takemu številu delavcev, ki ne dosega števila iz 1. odstavka 96. člena ZDR, poda naenkrat in nato z odpuščanji v treh mesecih ne nadaljuje, zato delodajalec ni dolžan izdelati programa razreševanja presežnih delavcev. V konkretnem primeru gre za drugačno dejansko stanje, saj je delodajalec (tožena stranka) delavce iz poslovnega razloga odpuščal postopoma: enega 3. 9. 2012, tožnico 10. 9. 2012, nato 28. 9. 2012 še 19 delavcev, 1. 10. 2012 enega delavca, 2. 10. 2012 enega delavca ter 3. 10. 2012 dva delavca, skupaj 25 delavcev. Glede na navedeno je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka v konkretnem primeru ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev (po 2. odst. 96. čl. ZDR).
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 73, 73/1, 73/2, 225, 225/4. ZPP člen 319, 319/1.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nenadomestljiva škoda
Sredstvo izvršbe je pri nedenarnih terjatvah določeno z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja, in je za nadomestna dejanja opredeljeno v 225. členu ZIZ.. Neposrednega predmeta izvršbe v tem primeru ni, lahko pa posredno pride do izvršbe na subsidiarnih predmetih, kadar dolžnik zneska za opravo nadomestnega dejanja ne založi prostovoljno in upnik predlaga izvršbo za izterjavo te denarne terjatve z ustreznimi sredstvi izvršbe. Nepremičnine, na katerih tretji zatrjuje (pričakovano) lastninsko pravico, v tej fazi ne predstavljajo predmeta izvršbe v tem izvršilnem postopku, zato tudi predlogu tretjega za odlog izvršbe zaradi dosege nadomestnega dejanja ni mogoče ugoditi.
nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda je lahko le tista škoda, ki presega škodo, zajeto v realizaciji izvršbe, saj vsaka prisilna izterjava predstavlja za dolžnika določeno škodo, ki je neposredna posledica izvršbe. Škoda, ki bi dolžnici nastala z izvršitvijo dolžničine obveznosti po izvršilnem naslovu, zato ne more predstavljati podlage za odlog izvršbe, katere namen je ravno v izterjavi te dolžničine obveznosti.
kolektivni delovni spor - ustavitev postopka - umik predloga - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je bilo že pred vložitvijo predloga v podobnih kolektivnih sporih, ki so jih sprožili sindikati, že odločeno v korist predlagateljev, v teh zadevah pa so bila zavzeta stališča do spornih pravnih vprašanj v zvezi s pravico do regresa za leto 2012, je potrebno šteti, da ne gre za zahtevnejšo zadevo, za katero bi bilo mogoče priznati predlagatelju višjo nagrado od minimalne po tar. št. 3420 ZOdvT.
Tožena stranka tožniku v določenem obdobju ni v celoti izplačala plače. V skladu z določbo 42. člena ZDR je tožena stranka dolžna iz naslova premalo izplačanih plač tožniku izplačati razliko oziroma plačo ter prispevke in davke od plače.