Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes (ne interes stranke, kateri se je pridružil). Ta mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Intervencijski interes je dolžan tisti, ki ima interes po udeležbi v pravdnem postopku med pravdnima strankama, obrazložiti in ga po potrebi verjetno izkazati.
pravnomočnost sklepa o vpisu - pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - pomotni vpis - izpodbojna tožba
Najpomembnejše načelo zemljiškoknjižnega prava je načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ugovor zoper pravnomočni sklep o vpisu ni dopusten ne glede na to, da sklep o vpisu pritožnikom ni bil vročen in da slednji izkazujejo pravni interes za udeležbo v pravnomočno zaključenem postopku.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – doplačilo takse za redni postopek – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – ustavna odločba
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13-17 dne 10. 10. 2013 na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZST-1 v tej zadevi ne vpliva, saj ne gre za oprostitev sodne takse za postopek o pritožbah.
OZ člen 507, 508, 508/3, 512, 512/1, 513. SPZ-1 člen 124. SZ-1 člen 178, 178/5. ZPP člen 111, 111/3, 185, 185/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 228, 228/4.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - zakonita predkupna pravica - obvezna položitev kupnine - razveljavitev prodajne pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - dobra vera - izpodbojna tožba - prekluzivni subjektivni rok - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Dan izvedbe zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na tretjega toženca, torej pravno veljavni prenos lastninske pravice na tretjega, v konkretnem primeru sicer ne predstavlja dejstva, ki pomeni začetek teka subjektivnega roka, je pa to vsekakor dan, od katerega naprej bi predkupni upravičenec zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo in v pravice, ki iz nje izhajajo, neuspešno uveljavljal, da z obstojem izpodbojnega dejstva ni mogel biti seznanjen oziroma mu je bil ta neznan.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve.
Tožena stranka bi morala določno pojasniti vsebino ustnih dogovorov, da se bodo obveznosti zaprle s kompenzacijami, še zlasti kdo, s kom in kdaj konkretno se je to dogovoril ter za kakšne (konkretne) kompenzacije naj bi sploh šlo.
vagonska zamudnina kot vrsta odškodnine – razlaga pogodbe – neupravičena obogatitev
Vagonska zamudnina po vsebini ne sodi med prevozne stroške, ki se jih je s pogodbo zavezala plačati tožena stranka. Okoliščina, da sedaj veljavni CIM ne določa več „odškodnine za izgubljeni čas“, na pravilnost materialnopravnega stališča, da je zamudnina (kljub temu) vrsta odškodnine, nima nobenega vpliva.
OZ člen 458, 459, 460, 462, 465, 494. ZPP člen 7. Ustava RS člen 22.
prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - postavitev novega izvedenca - sprememba tožbe - delni umik tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic
Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je potrebno v vsakem konkretnem primeru presoditi ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvostopenjsko sodišče obširno opisalo na 8, 9 in 10 strani sodbe in jih pritožbeno sodišče sprejema, pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne utemeljujejo sklepa, da javno-pravna omejitev predstavlja pravno napako.
obličnost pogodb – naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Tožena stranka je zatrjevala ustni dogovor med strankama, ki ga materialno pravo v načelu dopušča. Vendar pa se šteje, če se stranki za obličnost odločita, da sta to storili zaradi njunega obojestranskega interesa, ki je predvsem v lažjem in enostavnejšem dokazovanju njune pogodbene volje. Četudi zakon ne prepoveduje niti hkratnih niti poznejših ustnih dogovorov k pisni pogodbi, je takšna dvojnost neobičajna in sama po sebi terja neko razumno pojasnilo.
SZ člen 9, 9/1. ZPP člen 44, 44/3, 213. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
pravica uporabe – funkcionalno zemljišče – redna raba nepremičnine – nameni rabe – obseg zemljišča – primeren dokazni predlog – vrednost spora – odvetniška nagrada
V skladu s predpisi se je pravica uporabe raztezala le na tisto zemljišče, ki je bilo nujno za redno koriščenje stavbe, in ni bila neposredno vezana na parcelo, na kateri je stavba stala. Zemljišče v obsegu le 82 m2, ki obsega pot do objekta, prostor za shranjevanje predmetov, ki služijo stanovalcem ter zelenico z okrasnim cvetjem, ustreza namenu redne rabe stavbe kot ga določa SZ.
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZTLR člen 2, 33, 72, 72/2, 72/3. ZZadr člen 74, 74/1, 74/2.
imetnik pravice uporabe - družbena lastnina - podržavljena kmetijska zemljišča in gozdovi - izjema odplačnosti pridobitve nepremičnine - lovska organizacija - dobroverni in zakoniti posestnik - priposestvovanje
Iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1986 izhaja, da je tožena stranka predmetne nepremičnine kupila in prevzela z dovoljenjem vknjižbe družbene lastnine in pravice uporabe. Res je, da sporne nepremičnine pred sklenitvijo pogodbe niso bile v družbeni lastnini, vendar so to, z vpisom glede na zemljiškoknjižni predlog same toženke in glede na vsebino kupoprodajne pogodbe v zemljiški knjigi, „postale“.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0078305
ZGD-1 člen 479, 479/1. ZIZ člen 270.
stvarni vložek – vrednost stvarnega vložka - prevzem osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo – škoda zaradi precenjenega stvarnega vložka – začasna odredba
Čeprav ZGD-1 za d.o.o. tega posebej ne določa tako kot za d.d., je treba šteti, da ni dovoljeno prevzeti osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo. Če je vrednost stvarnega vložka precenjena, potem dejansko zagotovljeno premoženje ne ustreza višini prevzetega osnovnega vložka, kar je v nasprotju z načelom zagotovitve osnovnega kapitala.
Vrednost stvarnega vložka mora v celoti pokriti višino prevzetega osnovnega vložka. Že okoliščina, da so vložki precenjeni, pomeni pravno priznano obliko škode, za katero odgovarjajo družbeniki in poslovodja. Dejstvo, da ima družba precenjen stvarni vložek, predstavlja zanjo škodo samo po sebi.
Ker se plačilni nalog ni nanašal na ugovor, ampak na pritožbo, je sodišče storilo uveljavljano relativno bistveno postopkovno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 116, 149, 224, 224/1, 224/4. OZ člen 6, 6/2. Sodni red člen 241, 241/5. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku člen 6, 7.
vročilnica – javna listina – vsebina vročilnice – skrbnost pri pregledu vročilnice – vrnitev v prejšnje stanje – nezakonito ravnanje sodišča
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenca. Kot tak pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
ZVEtL člen 21, 21/3, 28, 28/4, 30, 30/3. SZ člen 9. SZ-1 člen 23. SPZ člen 105.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča – pravica do izjave v postopku
Četrti odstavek 28. člena ZVEtL, na katerega je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, se uporabi za primer, ko se določa pripadajoče zemljišče stavbam v etažni lastnini.
kolektivni delovni spor - ustavitev postopka - umik predloga - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
Upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti dejstvo, da je bilo že pred vložitvijo predloga v podobnih kolektivnih sporih, ki so jih sprožili sindikati, že odločeno v korist predlagateljev, v teh zadevah pa so bila zavzeta stališča do spornih pravnih vprašanj v zvezi s pravico do regresa za leto 2012, je potrebno šteti, da ne gre za zahtevnejšo zadevo, za katero bi bilo mogoče priznati predlagatelju višjo nagrado od minimalne po tar. št. 3420 ZOdvT.
Tožena stranka o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odločala, saj je delovno razmerje tožniku prenehalo neposredno na podlagi 68. člena ZPol zaradi obsodbe na eno leto zapora. Toženi stranki torej ni bilo potrebno izdati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pooblaščena pa je bila, da izda ugotovitveni sklep, na podlagi katerega se določi datum prenehanja delovnega razmerja.
65. člen ZPol določa, da se za delavce Policije uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni določeno drugače. V 2. odstavku 68. člena ZPol je določeno, da delavcu policije preneha delovno razmerje z dnem, ko generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja. Roka za izdajo takega sklepa ZPol ne določa. Navedena določba ZPol je glede na določbe o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi v ZDR in ZJU specialna in se zaradi tega uporablja prednostno.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnici je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani tožene stranke ponujena nova, neustrezna zaposlitev, zato je upravičena do sorazmernega dela odpravnine v skladu z določbo 4. odstavka 90. člena ZDR.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju – trditveno breme
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve oziroma odloga ali obročnega plačila sodne takse.