ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 75. ZPIZ-1 člen 11. ZUP člen 256.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - molk organa
Tožnik je vložil tožbo zoper ugotovitveno odločbo. Zoper to odločbo je v predsodnem postopku pri tožencu vložil pritožbo, novo zahtevo za izdajo odločbe pa, še preden je potekel rok za izdajo odločbe, določen v 256. členu ZUP. Ker tožnik ni postopal skladno z določbo 72. člena ZDSS-1 (po kateri se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta; stranka pa sme vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, tudi v primeru, če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh), niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe po navedeni določbi, zato jo je potrebno zavreči (75. člena ZDSS-1). Tožba je bila preuranjeno vložena, ne sicer zaradi tega, ker je bila vložena zoper ugotovitveno odločbo toženca, ampak zato, ker ob vložitvi nove zahteve za izdajo odločbe o pritožbi še ni pretekel rok za izdajo odločbe. Za ugotovitev, ali je tožba v tem primeru dopustna, ne zadostuje le dejstvo, da je od dneva vložitve nove zahteve preteklo še nadaljnjih 7 dni, pač pa tudi, da je nova zahteva za izdajo odločbe vložena po preteku roka za izdajo in vročitev odločbe o pritožbi.
neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom – očitna pomota – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev sodnika – izločitev sodnika porotnika – konkretizacija izločitvenega razloga – zahteva za izločitev je prepozna – sprememba obtožnice – identiteta med obtožbo in sodbo – nerazumljivost izreka sodbe – izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj – sodba nima razlogov – razlogi so v nasprotju z izrekom – prekoračitev obtožbe – nezakoniti dokazi – konkretizacija pritožbenih navedb – pravice obrambe – pravica do poštenega postopka – zavrnitev dokaznih predlogov – privilegij zoper samoobtožbo – subjektivna in objektivna koneksiteta – izločitev postopka – zasliševanje obremenilnih prič oziroma soobtožencev – navzočnost prejemnika premoženjske koristi - dokazna ocena – kršitev kazenskega zakona - nedovoljeno dajanje daril - nedovoljeno sprejemanje daril – uporaba milejšega zakona – sklenitev oziroma ohranitev posla – pravo oziroma nepravo podkupovanje – sprememba pravne opredelitve – napeljevanje – pomoč – zloraba položaja ali pravic – izraba položaja – neopravljanje dolžnosti – premoženjska škoda – premoženjska korist – naklep – odpustitev kazni – odmera kazni obsojencu – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjske koristi – nedopustnost pritožbe
Opustitev dolžnosti pridobitve soglasja nadzornega sveta, tako kot je bila obtožnica dopolnjena, predstavlja oziroma je vsebovana v izrabi položaja kot znaku kaznivega dejanja. Pri sklepanju pravnih poslov se namreč predpostavlja, da gre za posle, ki so veljavni nasproti tretjim osebam in zavezuje pravno osebo, a storilec prekorači interna pooblastila. Ko se v internem aktu (statutu) omejijo pooblastila statutarnega zastopnika na način, da zakoniti zastopnik potrebuje soglasje nadzornega sveta za sklenitev določenega pravnega posla, nima pravnega učinka nasproti tretjim osebam, zato tudi prekoračitev internih pooblastil (upravičenj) pomeni izrabljanje (zlorabo) položaja in je že zajet v izvršilni obliki izrabe (zlorabe) položaja in ne v izvršitveni obliki „neopravljanje dolžnosti“. V izvršitveno obliko „neopravljene dolžnosti„ štejejo le (prave) opustitve v smislu drugega odstavka 8. člena KZ, po kateri za opustitev dolžnostnega ravnanja (storitve) odgovarja oseba, ki je zavezana preprečiti nastanek prepovedane posledice, pri čemer mora biti opustitev za nastanek takšne posledice enakega pomena kot storitev.
Pritožba višje državne tožilke, s katero izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je gospodarsko družbo L. d.d., s premoženjskopravnim zahtevkom, naperjenim zoper obtoženega R.Č. in obtoženega M.M. napotilo na pravdo, ni dovoljena. Že zaradi tega ne, ker ne more imeti več pravic, kot jih ima oškodovanec sam. Oškodovanec namreč sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, razen če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, ko se sme pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Državni tožilec ni stranka v adhezijskem postopku, kar izhaja iz 101. člena ZKP, ki določa, kdo je aktivno legitimiran za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. To je tisti, ki je upravičen uveljavljati tak zahtevek v pravdi. Državni tožilec ni upravičen uveljavljati takega zahtevka v pravdi, zato tudi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne more izpodbijati, celo upravičencu zakon ne daje pravice do pritožbe. Ker ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni, sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, zakaj je oškodovanca s premoženjskopravnih zahtevkom napotilo na pravdo, razlogi niso v nasprotju z izrekom izpodbijane sodbe, premoženjskopravno korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem je tudi P. d.o.o. odvzelo, zato take odločitve državni tožilec ne more izpodbijati.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vročitev odpovedi
Po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. 30-dnevni rok za vložitev tožbe prične teči prvi naslednji dan po vročitvi odpovedi, če pa odpoved delavcu ni vročena, pa prvi naslednji dan od takrat, ko je delavec izvedel za kršitev pravice.
Iz tožbenih navedb tožnice oziroma iz izvedenih dokazov ni razvidno, ali je bil tožnici sklep o odpovedi delovnega razmerja vročen, oziroma kdaj ji je bil vročen, niti kdaj je za kršitev svoje pravice izvedela. V spisu se nahaja vloga tožene stranke, iz katere izhaja, da tožena stranka ni uspela najti poštnega potrdila o oddaji pošiljke s "sklepom o odpovedi delovnega razmerja" in da zato predlaga poizvedbe na pošti o tem, če je tožena stranka na naslov tožnice posredovala priporočeno pošiljko, ker naj bi bil to edini način, da se pribavi dokaz o oddani poštni pošiljki na naslov tožnice. Ker navedenih poizvedb sodišče prve stopnje ni opravilo, je ostalo dejansko stanje v zvezi s tem, kdaj je bil sporni sklep tožnici vročen, nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 53, 53/2, 56a. --------------------- Op. št. (1): 56.a člen ZIZ uzakonja pravico novega dolžnika, da izpodbija sklep o izvršbi iz ugovornega razloga, da obveznost ni prešla nanj, medtem ko drugi odstavek 53. člena ZIZ dolžniku nalaga, da mora v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Upnikov zahtevek je utemeljen zgolj na nepremičnine pokojne zastavne dolžnice v sporazumu. S tem sporazumom je bila namreč zavarovana denarna terjatev upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, vpisanih pod k.o. M., katerih solastnica do 3/4 je bila zastavna dolžnica V.R., zato tudi pravni naslednik zastavne dolžnice (drugi dolžnik) odgovarja za dolgove glavne dolžnice M.R. le z navedenimi nepremičninami. Sodišče prve stopnje je tako nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom na nepremičnine drugega dolžnika, ki niso zajete v izvršilnem naslovu ustavilo.
ZIZ člen 24, 40.c, 42, 42/2, 42.c, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
prenehanje pravne osebe - prevzeta družba - sklep o spremembi upnika - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Po ustaljenem stališču sodne prakse, kot to pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, in glede na določbo 15. člena ZIZ tudi ne stranka v izvršilnem postopku, ker nima pravne subjektivitete (prvi odstavek 76. člena ZIZ). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, iz katere izhaja, da toženec, ki je bil upravičen do republiške štipendije, namena, zaradi katerega mu je bila dana štipendija, ni uresničil iz razlogov na njegovi strani. Nadalje je bilo dogovorjeno, da bo toženec tožeči stranki vrnil dolgovani znesek v dvanajstih obrokih. Toženec je tožeči stranki vrnil zgolj dva obroka, zato tožeči stranki dolguje še vtoževano razliko (1050. čl OZ).
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sprememba tožbe
Po ugovoru zoper sklep o izvrši na podlagi verodostojne listine se v primeru obrazloženega ugovora v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pa pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, in se predlog za izvršbo obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik (sedaj tožnik) navede dejansko podlago dolžnikove, toženčeve obveznosti, tvori tožbo.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 10. 2003 do 1. 10. 2004 in je nato še razširila zahtevek za plačilo razlike v plači za obdobje do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.
V tem individualnem delovnem sporu ob izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče štelo, da je tožba umaknjena, ker ni plačana sodna taksa, sodišče še ni odločilo o tem, ali so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Zato ni bil izpolnjen zakonski pogoj za izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Izvedeni dokazi ne potrjujejo tožničinih trditev, da je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu (tožničina selitev iz ene v pisane v drugo ni bila namerna, temveč je bila posledica reorganizacije; tožnica je imela dostop do informacij, ki jih je potrebovala pri opravljanju svojega dela ...). Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženec je ugovarjal pravočasnost vložitve tožbe glede na določbo člena 204/3 ZDR v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti oziroma razveljavitvijo sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na kar mora sicer sodišče prve stopnje paziti tudi po uradni dolžnosti. 30 dnevni rok za vložitev tožbe iz člena 204/3 ZDR je namreč materialni prekluzivni rok, katerega prekoračitev ima za posledice izgubo pravice zahtevati meritorno presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, če je tožnik tožbo v zvezi s sporno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi vložil v roku iz člena 204/3 ZDR, od te ugotovitve pa je odvisna tudi odločitev o delu njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na obstoj delovnega razmerja oziroma pravice iz delovnega razmerja za določeno obdobje, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
OZ člen 54, 58, 808, 808/1, 808/2, 831, 831/2. Uredba EU št. 44/2001 člen 23, 26, 26/1. ZMZPP člen 19.
pogodba o trgovskem zastopanju - obličnost pogodbe – dogovorjena oblika – sprememba iste pogodbe – dogovorjena oblika kot pogoj za spremembo te iste pogodbe
Sicer določa 2. odstavek 54. člena OZ, da je pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, mogoče spremeniti tudi z neobličnim sporazumom. Poleg tega je 2. odstavek 54. člena OZ tudi sam dispozitiven in isto velja tudi za 3. odstavek 54. člena OZ; stranki se lahko dogovorita tudi drugače. To je razumljivo; če se stranki lahko dogovorita, da je posebna oblika pogoj za veljavnost pogodbe, potem ni nobenega razloga, da se ne bi mogli dogovoriti tudi, da je posebna oblika pogoj za spremembo te iste pogodbe.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079058
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 60. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – verjeten obstoj terjatve – skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – povečanje vrednosti nepremičnine – dogovor o nastanku solastnine – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nesklepčnost – ugotovitveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.
vrednost spornega predmeta – spor iz pogodbe o finančnem lizingu – spor za izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.
pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima samo stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla zanjo ugodnejšo rešitev oziroma konkretno in neposredno pravno korist. Boljše rešitve, kot je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njo, pa drugotožena stranka ne more pričakovati.
Tožeča stranka bo plačilo dolga lahko zahtevala zgolj od prvo tožene stranke. Če bo slednja dolg plačala, to ne bo vplivalo na drugo toženo stranko. Takšnega vpliva ne bi bilo niti v primeru, če bi drugo tožena stranka dejansko bila porok prvo tožene stranke.
izpodbijanje sodne poravnave - sodna poravnava - pogoji za priposestvovanje
Nezavedanje posledic podpisa sodne poravnave ni razlog za njeno neupoštevanje. Neskrbno ravnanje tožnika, ki se, čeprav je pravni laik, ni pozanimal, kako lahko zavaruje svoje pravice, ni razlog za neupoštevanje sklenjene sodne poravnave in tudi ne omogoča njene razlage v nasprotju s tem, kar je v njej jasno zapisano in se je tudi že sprovedlo v zemljiški knjigi.
Za priposestvovanje ne zadostuje dolgoletna uporaba določenega dela nepremičnine, če je posestnik neutemeljeno prepričan, da je stvar njegova.
URS člen 42. ZPP člen 2. ZDru-1 člen 2, 2/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
načelo dispozitivnosti - načelo enakopravnega obravnavanja strank - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - omejevanje članstva - svoboda združevanja
Sodišče tožniku ne sme prisoditi nekaj več ali kaj drugega, kot je zahteval. Načelo enakopravnega obravnavanja strank pa od sodišča terja, da tudi v korist tožene stranke ne sme upoštevati razlogov, s katerimi tožena stranka tožnikom članstva v lovski družini ni odrekala; razlogov, s katerimi utemeljenosti zahtevka ni zavračala.
trditvena podlaga - razpravno načelo - nov dokaz - ponoven začetek glavne obravnave - dopustna pritožbena novota - zastaranje
Toženka upravičeno očita sodišču, da ne bi smelo znova začeti že končane glavne obravnave, ko je tožnik naknadno predložil nov dokaz. Ta dokaz bi lahko predstavljal kvečjemu dopustno pritožbeno novoto, izpodbijane sodbe pa sodišče nanj ne bi smelo opreti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nadaljevanje postopka- zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - rok za ugovor zoper plačilni nalog
Tožnika sta pritožbo vložila znotraj roka, ki je bil v plačilnem nalogu določen za plačilo sodne takse. Te dejanske navedbe pa nakazujejo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2013, da je njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pravočasen.
Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.