CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071737
ZPP člen 7, 7/1, 286b, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 15, 58, 1012, 1013.
posojilna pogodba – poroštvo – soglasje volj – teorija realizacije – trditvena podlaga – sodba presenečenja – kršitev pravice do izjave
Kadar ni soglasja volj glede sklenitve posla, tudi ni moč uporabiti teorije realizacije. Vendar, tožeča stranka trditev o sklenitvi poroštvene pogodbe sploh ni podala, še manj zatrjevala njeno realizacijo. Zato tudi ni moč očitati toženi stranki, da ugovorov zoper višino obveznosti ni izkazala. Tožena stranka se je branila zgolj zoper trditve, ki jih je podala tožeča stranka in ni mogla predvideti zaključkov, ki jih je v razlogih sodbe napravilo prvostopenjsko sodišče in predstavljajo za toženo stranko presenečenje. Strankina pravica do izjave je bila kršena.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074150
ZPP člen 21, 21/1. ZNP člen 1, 1/1, 112. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/1.
nepravdni postopek - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka - solastnina - ureditev razmerja med solastniki - uporaba solastne nepremičnine
Tudi izključna uporaba dela stvari, če je po obsegu ustrezna solastninskemu deležu, je uporaba, kakršna je za solastnike predvidena s prvim odstavkom 66. čl. SPZ.
Če se solastniki o uporabi stvari ne morejo dogovoriti, njihova razmerja uredi sodišče v nepravdnem postopku. Po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi pravdnega postopka se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka.
trditvena podlaga - razpravno načelo - nov dokaz - ponoven začetek glavne obravnave - dopustna pritožbena novota - zastaranje
Toženka upravičeno očita sodišču, da ne bi smelo znova začeti že končane glavne obravnave, ko je tožnik naknadno predložil nov dokaz. Ta dokaz bi lahko predstavljal kvečjemu dopustno pritožbeno novoto, izpodbijane sodbe pa sodišče nanj ne bi smelo opreti.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZBPP člen 9, 46, 48.
delitev solastnine – fizična delitev – dejanska možnost vzpostavitve etažne lastnine – soglasje solastnika za predelavo – obveznost plačila stroškov - brezplačna pravna pomoč
Ugotovitve o obsežnosti del, potrebnih za vzpostavitev dveh etažnih enot, in predlagateljičino nestrinjanje z izvedbo teh del pred delitvijo utemeljujejo pravilnost zaključka, da fizična delitev stvari v naravi ni možna.
Tožnica ni upravičena do odškodnine brez upoštevanja koristi, ki jo predstavljajo (še neprodana) plovila. Okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine po tretjem oziroma četrtem odstavku 243. člena OZ pa mora zatrjevati in dokazovati pogodbena stranka, ki sicer (po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti) odškodninsko odgovarja (odgovorna oseba, proti kateri druga pogodbena stranka uveljavlja odškodninski zahtevek).
Toženca sta že v ugovoru tožnici odrekala priznanje odškodnine brez upoštevanja koristi od prevzetih plovil, oziroma ji očitala, da je opustila ukrepe, ki bi lahko zmanjšali škodo. Zmotno je zato pritožničino stališče, da je treba njene trditve, ki jih je ponudila v pripravljalnih vlogah po že vloženem ugovoru, na katere toženca nista odgovorila, šteti za priznane.
OZ člen 191, 198, 275, 344, 355. SZ-1 člen 24. ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo uporabnine – razlogi o odločilnih dejstvih – zastaranje – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje - plačilo stanovanjskih stroškov - pobotni ugovor – subsidiarna odgovornost za plačilo stanovanjskih stroškov – zakonska subrogacija
Toženka je imela stanovanje v svoji uporabi (posesti). Dejansko prebivanje v stanovanju ni edina možna korist, ki jo nekdo lahko ima od stanovanja; pač pa korist predstavlja tudi zgolj dejstvo ohranjanja posesti nad stanovanjem in posledična dejanska možnost tožene stranke, da stanovanje kadarkoli po svoji volji uporabi bodisi za bivanje bodisi za kakšen drug namen.
Stališče, po katerem bi toženki onemogočili obrambo pred tožbenim zahtevkom zgolj na podlagi (pre)visokega zneska v pobot uveljavljane terjatve, je napačno.
Če sodišče med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vodenje pravde, tožbeni zahtevek zavrne. V kolikor pa ugotovi, da tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vodenje pravde, nadaljuje s postopkom in meritorno odloči o njenem tožbenem zahtevku. Pri tem odločitev o glavni stvari vsebuje tudi odločitev o ugovoru aktivne legitimacije.
vrednost spornega predmeta – spor iz pogodbe o finančnem lizingu – spor za izpraznitev in izročitev nepremičnine
V sporih o obstoju ali trajanju najemnega, zakupnega ali podobnega razmerja – kot kakršnega je mogoče kvalificirati tudi razmerje finančnega lizinga – in v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine – kot je predmetni tožbeni zahtevek kvalificirala tožeča stranka – se vrednost spornega predmeta določi po znesku nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nadaljevanje postopka- zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - rok za ugovor zoper plačilni nalog
Tožnika sta pritožbo vložila znotraj roka, ki je bil v plačilnem nalogu določen za plačilo sodne takse. Te dejanske navedbe pa nakazujejo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2013, da je njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pravočasen.
Posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti zaradi napake. Peti odstavek 639. člena OZ res omogoča naročniku uveljavljati odškodninski zahtevek za povrnitev škode poleg ustreznega jamčevalnega zahtevka, vendar mora napaka opravljenega posla poleg škode, ki jo pomeni napaka sama (neposredna škoda) povzročiti tudi nadaljnje druge negativne posledice – druge oblike škode (refleksna škoda).
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do časti, dobrega imena in zasebnosti - kritika javne osebe - objektivna žaljivost
Ne gre za načrtno sramotenje tožnika, ampak za pisanje, resda na posameznih mestih ironično in robato, o vprašanjih, ki zadevajo (lokalno) skupnost, torej za varstvo upravičenih interesov. Ni dvoma, da ima toženec kot občan pravico do javne kritike tožnikovega dela. Pri tem so dovoljene tudi močnejše formulacije, ostra in ironična kritika, če si avtor s takšnimi izjavami ne prizadeva za lastne, osebne cilje in pri tem prizadete osebe ne ponižuje, temveč želi pritegniti pozornost javnosti.
pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima samo stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla zanjo ugodnejšo rešitev oziroma konkretno in neposredno pravno korist. Boljše rešitve, kot je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njo, pa drugotožena stranka ne more pričakovati.
Tožeča stranka bo plačilo dolga lahko zahtevala zgolj od prvo tožene stranke. Če bo slednja dolg plačala, to ne bo vplivalo na drugo toženo stranko. Takšnega vpliva ne bi bilo niti v primeru, če bi drugo tožena stranka dejansko bila porok prvo tožene stranke.
nedovoljena pritožba – sklep procesnega vodstva – opravljanje pravdnih dejanj po kvalificiranem pooblaščencu – postopek z izvedenimi pravnimi sredstvi
Ker tožena stranka za opravo pravdnih dejanj v tem postopku ni pooblastila odvetnika, prav tako pa v postavljenem roku ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu njenega zakonitega zastopnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za obnovo postopka zavrglo, pravilna.
zastaranje judikatne terjatve – zavrženje pritožbe – odločitev o terjatvi
Sklep sodišča kriterijem iz 356. člena OZ, ki ureja zastaranje pri judikatnih terjatvah ne ustreza, saj v njem ni govora o terjatvi, marveč je bila z njim le zavržena tožnikova pritožba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079129
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – prepoved povzročanja škode – opustitev dolžne skrbnosti – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – udarec v koleno – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Odškodninska odgovornost je podana, ker druga tožena stranka ni ustrezno zavarovala mesta odvoza zamrzovalnih skrinj. Ker v svoje prostore vabi ljudi zaradi pridobitne dejavnosti (prodaje izdelkov), mora z ustrezno skrbnostjo zagotoviti varno okolje za takšno dejavnost.
Ustaljena sodna praksa za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznava odškodnino v višini najmanj ene povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pogoj za prisojo takšne odškodnine je nastanek pravno priznane škode.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – ločitveni upnik – soglasje o prodaji – pravnomočnost sklep o preizkusu terjatev – napotitveni sklep
Glede na to, da je sodišče v stečajnem postopku na svoje sklepe vezano, je dolžno spoštovati pravnomočnost sklepa o preizkusu terjatev delu, ki se nanaša na pritožnika tudi, če je sklep nepravilen. Pritožnik bi se, da bi uveljavil in zavaroval svoje pravice, moral zoper sklep o preizkusu terjatev pritožiti, saj je očitno, da je ta v napotitvenem delu napačen. Ker tega ni storil, je napotitveni sklep (četudi napačen) postal pravnomočen, takšno odločbo pa je potrebno upoštevati.
sklep o določitvi sodnih penalov - paricijski rok - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Po stališču teorije in sodne prakse začne paricijski rok v primeru, če dolžnik vloži pritožbo, teči prvi dan po vročitvi sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pravnem sredstvu.
Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sicer trdila, da ne razpolaga s takšnim premoženjem, ki bi ga lahko nemudoma unovčila z namenom plačila sodne takse, kar naj bi izhajalo iz priložene izjave o premoženjskem stanju. Vendar pa tožeča stranka zgolj z navedeno izjavo takšnih svojih trditev ne more dokazati, glede na to, da bilanca stanja izkazuje visoko vrednost zalog in kratkoročnih poslovnih terjatev. Tožeča stranka bi morala konkretneje pojasniti, zakaj posamezne vrste premoženja, ki ga izkazuje bilanca stanja, ne more unovčiti zaradi poplačila sodne takse.
zavrženje tožbe - res iudicata - odločanje brez naroka
Sklep o zavrženju tožbe zaradi že pravnomočno razsojene stvari izda sodišče po predhodnem preizkusu tožbe, pri čemer razpravljanje na naroku ni pogoj za odločitev o obstoju te procesne predpostavke.