STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074165
SZ člen 111, 113, 114, 147. OZ člen 20, 20/1, 21.
sklenitev najemne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – kontrahirna dolžnost – imetništvo stanovanjske pravice – pismo o nameri – pogajanja – dejansko izvrševanje najemne pogodbe
Po določbah SZ so lastniki stanovanj dolžni skleniti prodajno oziroma najemno pogodbo z občani, ki so imeli stanovanjsko pravico na stanovanju, te pa tožnik ni imel.
Pismo o nameri sodi v fazo pogajanj, pogajanja pa ne zavezujejo.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Dobrovernosti tožnika se, poleg tega, da je domnevana, nanaša na posest (dejansko oblast), in ne na lastništvo (pravno oblast). In če je priposestvovanje izviren (originaren) od pravnega prednika neodvisen način pridobitve lastninske pravice, gre za prevlado (zmago) dejanskih razmerij nad pravnimi; lastnik de facto postane lastnik de iure po samem zakonu.
razlaga pogodb – odstopno upravičenje – kavza – in dubio pro auctore – založniška pogodba
Odločilno dejstvo, od katerega je odvisno odstopno upravičenje namreč ni to, ali je prišlo do morebitne delne neizpolnitve, marveč to, da iz delne neizpolnitve in ostalih okoliščin jasno izhaja, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Ustno založniško pogodbo (sporna določila) je treba razlagati v korist avtorja (in dubio pro auctore).
smrt stranke - prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči - priposestvovanje
Če ima stranka pooblaščenca, katerega je pooblastila za vsa pravdna dejanja, njena smrt ni razlog za prekinitev postopka.
Sodišče nadaljuje postopek z zapustnikovimi dediči, ne da bi čakalo sklep zapuščinskega postopka, ki je zgolj deklaratorne narave. Sodba, ki se glasi na (čeprav poimensko nedoločene) dediče, je tako povsem pravilna.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – politična stranka
Predmetni spor ne predstavlja gospodarskega spora po določbah ZPP, saj zgolj zaradi dejstva, da je tožena stranka politična stranka niso podani posebni kriteriji za uporabo pravil ZPP o gospodarskih sporih.
solidarna odgovornost pri uporabi tuje stvari v svojo korist – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Solidarna odgovornost nastane na podlagi zakona ali pogodbe. OZ v določbah o uporabi tuje stvari v svojo korist v povezavi z določbami o neupravičeni obogatitvi, na podlagi katerih tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek, solidarne obveznosti ne pozna, za takšno zavezo pa tudi ni pogodbene podlage.
Ker vabila tožeča stranka ni prejela najmanj 15 dni pred določenim narokom za glavno obravnavo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba - zaznamba prepovedi prenosa zemljiškega pisma
S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožnica po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za predlagano zaznambo prepovedi prenosa zemljiškega pisma v zemljiški knjigi.
preložitev naroka za glavno obravnavo - razlogi na strani odvetnika stranke - separatni stroški
Golo sklicevanje na ponovno vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne predstavlja opravičljivega razloga, da tožnik odvetnika ni mogel pravočasno pooblastiti za zastopanje na naroku, s tem pa po presoji pritožbenega sodišča tudi ni bilo razloga za preložitev naroka.
Določitev preživnine ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je na primer dejstvo, da eden od staršev skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so stroški takšni, drug mesec drugačni. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (na primer cena obleke, prevozov, hrane …) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani.
nagrada izvedenca - nepopolno mnenje – razrešitev izvedenca - nezmožnost podaje mnenja
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, tega razreši in mu odvzame pravico do nagrade za opravljeno delo.
POPRAVA KRIVIC – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070378
ZPKri člen 35, 35/1, 35/2. OZ člen 180.
poprava krivic – neupravičeno obsojena oseba – obseg pravice do odškodnine – priznanje statusa bivšega političnega zapornika – škoda zunanjega izvora
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP.
Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STATUSNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0077021
ZPP člen 181, 181/3, 184, 185, 185/1, 186. ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZPUOOD člen 18. ZGD člen 230, 430, 431, 431/1, 431/2. OZ člen 40, 40/2, 86, 86/1.
pravni interes za pritožbo – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – pravno nasledstvo – enotno sosporništvo – sprememba tožbe – vmesni ugotovitveni zahtevek– pravni interes za ugotovitveno tožbo – ničnost prodajne pogodbe – nemoralnost – smisel ničnostne sankcije
Ker v konkretnem primeru ne gre za denarno terjatev, ki bi jo upnik lahko uveljavljal na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, se postopek zoper drugo toženko ne bo nikoli več mogel nadaljevati. Ob ugotovitvi, da je drugo toženka z izbrisom iz sodnega registra prenehala in nima pravnih naslednikov, tožnik tako nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper drugo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida, kot je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Čeprav sta toženki enotni sospornici, pa se lahko v razmerju do prvo toženke še vedno odloča o pritožbi, saj ima tožnik kljub prenehanju obstoja drugo toženke še vedno interes, da se odloči o njegovem zahtevku in posledično tudi o njegovi pritožbi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja oziroma neobstoja dejstev.
Pri presoji ničnosti je treba ugotavljati, ali bo z ničnostjo vzpostavljeno stanje, ki ga (moralna oziroma zakonska) norma želi in v primeru, da ničnost ne pripomore k rešitvi nedovoljenega stanja, poiskati v okviru zakonskih možnosti drugo primerno rešitev. Čeprav je glede na potek sklepanja kupoprodajne pogodbe in vrsto indicev celoten posel nemoralen, bi ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve moralnih načel ustvarila več negativnih posledic, kot bi jih odpravila, zaradi česar izrek ničnostne sankcije ne bi bil smiseln.
Intervenientki nista pojasnili, kako bi uspeh tožene stranke v pravdi pripomogel h končanju postopkov v njuno korist oziroma kako bi imel uspeh tožeče stranke negativen učinek na njune pravice, zato je bil predlog za vstop v pravdo utemeljeno zavrnjen.
Pomanjkanje dokumentacije ne more biti skrita napaka, temveč je to očitna napaka, kar pomeni, da bi prevzemnik blaga to lahko ugotovil že najkasneje ob prevzemu in bi moral takoj ugovarjati.