uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine – pasivna legitimacija
Ker toženec ni zatrjeval (pravočasno), da sta poleg njega v stanovanju bivala tudi njegova partnerka in hčerka oziroma druge osebe, za katere sam ne odgovarja, z ugovorom pasivne legitimacije za plačilo celotne uporabnine ne more uspeti.
umik predloga za sklic skupščine – pisna oblika – imenovanje posebnega revizorja – preveritev ustanovitvenih postopkov – pogoji za sodno imenovanje – obrazloženost zahteve – nepoštenosti – hujše kršitve zakona ali statuta
Za umik predloga za sklic skupščine je potrebna pisna oblika.
Če manjšinski delničar poda predlog za imenovanje posebnega revizorja, skupščina o njem mora odločati. V primeru, da je takšno odločanje preprečeno, imajo manjšinski delničarji sodno varstvo za uveljavitev te pravice. To pomeni, da uprava takšnega predloga (brez soglasja predlagateljev) ne more umakniti.
Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. O tem, ali je do kršitev dejansko prišlo, pa ne odloča sodišče, ampak strokovnjak s posebnimi znanji - posebni revizor.
Ker je plačilo prispelo na podračun sodišča dne 10. 9. 2013, bi moralo na podlagi določbe prvega odstavka 6.b člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 sodišče prve stopnje šteti tako plačilo za pravočasno.
Tožnik nima preživninske obveznosti do svojega 33 letnega sina in njegove hčerke, ki bi temeljila na kogentnem predpisu, in zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju tožnikovih premoženjskih razmer in sposobnosti plačila taks v tej pravdi teh dveh oseb pravilno ni upoštevalo. V kolikor sina in vnukinjo dejansko preživlja, je to njegova prostovoljna odločitev, ne zakonska obveznost, ki na ugotavljanje njegovih finančnih zmožnosti ne more vplivati.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Dobrovernosti tožnika se, poleg tega, da je domnevana, nanaša na posest (dejansko oblast), in ne na lastništvo (pravno oblast). In če je priposestvovanje izviren (originaren) od pravnega prednika neodvisen način pridobitve lastninske pravice, gre za prevlado (zmago) dejanskih razmerij nad pravnimi; lastnik de facto postane lastnik de iure po samem zakonu.
Delna izpolnitev je pojmovno možna le tedaj, ko gre za vprašanje količine, ne pa posameznega individualnega, v konkretnem primeru celo avtorskega dela.
predhodna odredba - trditveno in dokazno breme - verjetnost obstoja nevarnosti - finančno premoženjsko stanje - pritožbena novota
Tožnica ni podala nobenih trditev (niti o tem), ali toženka posluje z dobičkom ali izgubo. Ta okoliščina seveda ni edino pomembna oziroma zadostna (za presojo finančno-premoženjskega stanja), je pa nedvomno ena od relevantnih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070393
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2.
neupravičena obogatitev – solidarna odgovornost zakonca – skupno premoženje – z delom pridobljeno premoženje – navadno sosporništvo – napačen zapis stranke
Če tožeči stranki zahtevata vračilo zneskov, ker so bili izročeni za namen, ki se ni uresničil, ne more iti za plačilo za opravljeno delo oziroma za premoženje, ki bi ga zakonec pridobil z delom.
Napačen zapis imena drugo tožene stranke, ki hkrati ne pomeni tudi zmote v osebi, ne more vplivati na obstoj procesne legitimacije.
Sodišče se v postopku izdaje zamudne sodbe ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožbenih navedb, pač pa le presoja, ali med navedbami in dokazi obstoji nasprotje.
povzročitev škode – padec s kolesom – deljena odgovornost – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah
Glede na dobro preglednost cestišča bi se tožnica poškodbam na cesti lahko izognila, če bi na odsek pripeljala s prilagojeno hitrostjo. Njen prispevek k nastali škodi je 30%.
Medtem ko primarni strah predstavlja neposredno afektivno reakcijo na nevaren dogodek, je sekundarni strah bojazen za izid zdravljenja oziroma skrb pri oceni in predvidevanju neugodnih posledic v nadaljnjem življenju.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-1, 19, 19/1, 19/2, 24, 24/1. ZPP člen 190, 190/1.
izvršilni naslov - razlaga izvršilnega naslova - notarski zapis - kvalificirana listina - listina o prehodu terjatve - izvršljiva sodna odločba - izvršljivost odločbe - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - čas nastanka izvršilnega naslova - sprememba upnika - cesija - pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje - odtujitev pravice - zmotna uporaba materialnega prava
Če sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje, je izvršilni naslov vselej sodba sodišča prve stopnje in to z vsebino, kot jo da sodba sodišča druge stopnje.
Določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razlagati tako, da so v izvršilnem postopku relevantne le tiste listine, ki izkazujejo prehod terjatve oziroma obveznosti, ko je izvršilni naslov že bil izdan, vendar še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Določbe procesnega prava je treba interpretirati tako, da se zagotovi učinke razpolaganj na materialnopravnem področju.
pasivna legitimacija - izbris družbe iz registra - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Pravna oseba je z dnem izbrisa prenehala. Toženi stranki kot družbenici ne odgovarjata za obveznosti izbrisane družbe, torej nista pasivno legitimirani v tej pravdi in kot družbenika ne moreta odgovarjati za obveznosti izbrisane družbe po več kot enem letu od izbrisa. Tožeča stranka bo morala predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem.
Če ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine – res iudicata
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka utemeljevala z drugimi oziroma dodatnimi okoliščinami, zato ne more iti za stvar, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
Razlogi, ki jih navaja upnik, se nanašajo na obstoj dolžnikove terjatve do upnika, o tem pa ne more presojati sodišče v stečajnem postopku in niso predmet presoje pri odločanju o soglasju za pobot.
Pomanjkanje dokumentacije ne more biti skrita napaka, temveč je to očitna napaka, kar pomeni, da bi prevzemnik blaga to lahko ugotovil že najkasneje ob prevzemu in bi moral takoj ugovarjati.