izpodbijanje sodne poravnave - sodna poravnava - pogoji za priposestvovanje
Nezavedanje posledic podpisa sodne poravnave ni razlog za njeno neupoštevanje. Neskrbno ravnanje tožnika, ki se, čeprav je pravni laik, ni pozanimal, kako lahko zavaruje svoje pravice, ni razlog za neupoštevanje sklenjene sodne poravnave in tudi ne omogoča njene razlage v nasprotju s tem, kar je v njej jasno zapisano in se je tudi že sprovedlo v zemljiški knjigi.
Za priposestvovanje ne zadostuje dolgoletna uporaba določenega dela nepremičnine, če je posestnik neutemeljeno prepričan, da je stvar njegova.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izbirna pristojnost – kraj škodne posledice
Če bi za kraj škodne posledice kot navezno okoliščino (praviloma) razumeli kraj, kjer oškodovanec trpi poseg v svojo pravno varovano sfero, ne bi bilo potrebe po določitvi izjeme po 2. odst. 52. čl. ZPP, ki je utemeljena zaradi izjemno hudih posledic za oškodovanca.
Dejstvo, da prekrškovno in predmetno pravdno zadevo, ki se obe nanašata na toženca, obravnava ter v njih odloča ista sodnica, bi morebiti lahko utemeljevalo le odklonilni razlog, ki pa ga toženec ni opredeljeno uveljavljal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078268
ZOR člen 185, 190, 226, 226/3. ZPP člen 14, 212.
potrebni stroški - poslovodstvo brez naročila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – trditveno in dokazno breme
Ravnanje drugotoženca, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo, se v celoti prekriva z dejstvi, ki so relevantna glede obstoja njegove odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovor pasivne legitimacije.
Pri izračunu škode, do povračila katere je upravičena tožeča stranka, je potrebno upoštevati koristi, ki so nastale za nasprotno stranko. Toženi stranki v zvezi s stroški, ki bi jih bilo potrebno odšteti, tekom postopka nikoli nista opredelili, katere stroške in v kateri višini bi bilo potrebno odšteti od tržne cene gramoza, ki jo je ugotovil izvedenec.
URS člen 42. ZPP člen 2. ZDru-1 člen 2, 2/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1.
načelo dispozitivnosti - načelo enakopravnega obravnavanja strank - članstvo v lovski družini - članstvo v društvu - omejevanje članstva - svoboda združevanja
Sodišče tožniku ne sme prisoditi nekaj več ali kaj drugega, kot je zahteval. Načelo enakopravnega obravnavanja strank pa od sodišča terja, da tudi v korist tožene stranke ne sme upoštevati razlogov, s katerimi tožena stranka tožnikom članstva v lovski družini ni odrekala; razlogov, s katerimi utemeljenosti zahtevka ni zavračala.
stečajni postopek – soglasje za plačilo stroškov – stroški arhiviranja dokumentacije dolžnika – stroški hrambe
Iz ponudbe družbe H. d.o.o. je razvidno, za kakšne vrste in količino poslovne dokumentacije gre, koliko le-te je namenjene trajni hrambi oziroma hrambi do deset oziroma pet let in kako je določena cena storitve. Ponudbo je upravitelj priložil k svojemu predlogu in se nanjo skliceval. Zato je sestavni del njegovega predloga.
OZ člen 654. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2.
gradbena pogodba - nepredvidena dela - podpisi nadzornika - dela opravljena brez soglasja naročnika - dela, ki so nujna, da ne nastane škoda - uzance
Glede na dejstvo, da naročnik ni podal vnaprejšnjega soglasja za izvedbo teh del, bi lahko izvajalec ta dela izvedel na podlagi 653. člena OZ ter 19. člena PGU zgolj v primeru, da bi šlo za nepredvidena dela, ki so nujna, da ne nastane škoda oziroma drug izreden dogodek.
Podpisi nadzornikov, s katerimi ti zgolj naknadno potrjujejo, da je izvajalec določena dela zares opravil, nikakor ne morejo ustvariti obveznosti tožene stranke plačati dela preko cene, dogovorjene s pogodbo oziroma aneksom.
nedopustnost izvršbe – razpolaganje s skupnim premoženjem – ustanovitev zastavne pravice – soglasje - dobra vera
Pri sklepanju sporazuma o zavarovanju sta bila navzoča oba skupna lastnika, zato je pravno nepomembno, katerega od njiju je toženec (zastavni upnik) pri tem štel za lastnika stanovanja (predmeta zavarovanja); sodišču se z vprašanjem dobrovernosti zastavnega upnika zato ni bilo treba ukvarjati. Zastaviteljica, ki je zastavno pravico formalno ustanovila, je to storila po dogovoru s tožnikom oz. v soglasju z njim, saj bi v nasprotnem primeru tožnik sklenitev pravnega posla preprečil. Tak pravni posel na podlagi drugega odstavka 52. čl. ZZZDR ustvarja pravne posledice.
začasna odredba v dednem postopku – zavarovanje zapuščine
Stališče, da začasna odredba v zapuščinskem postopku ne pride v poštev, ker se v zapuščinskem postopku ne odloča o spornih terjatvah, je preozko. Zapuščinsko sodišče lahko ves čas zapuščinskega postopka odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine. Eden od ukrepov za zavarovanje zapuščine pa je lahko tudi začasna odredba.
ZVPSBNO člen 6, 6/4, 6/6, 15, 15/1, 15/2, 20, 20/6. ZPP člen 454.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka – nadzorstvena pritožba – pravica do izjave – spor majhne vrednosti
Predpostavka za zahtevo za pravično zadoščenje za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v pravdi je predhodna vložitev pospešitvenih sredstev, in sicer nadzorstvene pritožbe, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom, ali vložitev rokovnega predloga.
začasna odredba - vsebina, enaka tožbenemu zahtevku
Upoštevanje pravic toženca narekuje sklep, da sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje pri odločitvi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
ZASP člen 146, 146/1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – odpoved materialni avtorski pravici – repertoar tujih kolektivnih organizacij -dokazno breme – uporaba slovenskega prava – tarifa – uporaba pravilnika – izračun nadomestila
V repertoar varovanih del tožnika sodijo vsa že objavljana neodrska glasbena dela iz svetovanega repertoarja, in sicer ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi avtorskimi pravicami tujih avtorjev le, če ga za to pooblastijo tuje kolektivne organizacije, zato ni pravilno.
Materialne avtorske pravice so odpovedljive, razen v primerih, ko to po ZASP ni mogoče. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da dokazno breme glede uporabe avtorsko nevarovane glasbe nosi uporabnik del.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju o višini zahtevka oprlo na tarifno prilogo iz Pravilnika 1998.
vrednost spornega predmeta – razveljavitev sklepa o izvršbi – delni umik tožbe – število pripravljalnih vlog – postopek v sporih majhne vrednosti – konkretizacija obrestnega zahtevka
Ker je bila sprva vrednost spornega predmeta obravnavanega gospodarskega spora 61.111,17 EUR, je bilo po razveljavitvi sklepa o izvršbi (vsled obrazloženega ugovarjanja dolžnika) potrebno postopati kot v rednem pravnem postopku. To pomeni, da število vlog, ki jih tekom postopka sodišču posredujeta pravdni stranki, ni bilo omejeno (šele po delnem umiku tožbe se je izkazalo, da je predmetni gospodarski spor potrebno voditi po določilih 30. poglavja ZPP – postopek v sporih majhne vrednosti)).
Uporaba 108. člena ZPP pride v poštev zgolj v primeru formalnih pomanjkljivosti vloge. Formalna pomanjkljivost je stvar procesnega prava; če se na odpravi, je predvidena sankcija zavrženje vloge.
Za zahtevek glede obresti je nujno le, da je konkretiziran s tem, da tožnik (s konkretnim datumom) opredeli čas začetka teka obresti (pri tem je sodna praksa pri zakonitih zamudnih obrestih celo odstopila od zahteve po navedbi konkretne višine obresti).
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0071717
OZ člen 131, 179.
poseg v osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - protipravnost - nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Za odškodninsko odgovornost zadošča, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno. Dovolj je, da povzročitelj škode krši splošno sprejeta pravila obnašanja, običaje ali moralna načela.
Ko gre za konkurenco več vzrokov, je treba ugotoviti, koliko je posamezen vzrok prispeval k nastanku in obsegu škode.
SPZ člen 217, 217/3, 220, 223. ZPP člen 2, 7, 12, 285.
vznemirjanje lastninske pravice – stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – priposestvovanje – prekarij – zloraba priposestvovanih pravic - materialno procesno vodstvo – pomoč prava neuki stranki
Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Ne sme iti tako daleč, da bi dalo strankam pobudo za to, da spremenijo dosedanje navedbe ali da stranke opozarja na teoretične poglede na predmet spora.
Z zahtevo sodišča prve stopnje, da tožnik na naroku konkretizira trditve o protipravnih ravnanjih organov tožene stranke, je bilo tožniku omogočeno, da nesklepčnost tožbe odpravi; materialno procesno vodstvo je bilo ustrezno izvedeno.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079058
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 60. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – verjeten obstoj terjatve – skupno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – povečanje vrednosti nepremičnine – dogovor o nastanku solastnine – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – nesklepčnost – ugotovitveni zahtevek – oblikovalni zahtevek – dajatveni zahtevek
Tožnica ni izkazala verjetnega obstoja nedenarne terjatve (glede parcele št. 853/3 k.o. Y), in sicer glede pridobitve tega premoženja v času obstoja skupnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je več dejstev, ki so v prid obstoju zatrjevanega dejstva kot proti, temu pa v obravnavanem primeru ni tako.
ZPUOOD člen 1, 1/1, 17. ZFPPIPP člen 252, 327, 327/2, 332, 383, 449, 449/1, 480.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka - uporaba prava - prodaja nepremičnine - ocena vrednosti nepremičnine
V postopek osebnega stečaja s prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD ni bilo poseženo in se torej zakonsko določena prekinitev nanj ne razteza.
V tej fazi postopka, ko sodišče z izpodbijanim sklepom šele odloča o prodaji nepremičnine, ki se nahaja v Republiki Hrvaški, mora uporabiti procesne določbe ZFPPIPP, materialnopravne posledice pogodbe o prodaji te nepremičnine (če bo prodana), pa se bodo presojale po hrvaškem pravu.