• Najdi
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep III Cp 2013/2025
    28.11.2025
    SODNE TAKSE
    VSL00089384
    ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3. ZD člen 28, 28/3. ZST-1 tarifna številka 9211.
    pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost čiste zapuščine - vrednost nepremičnine - evidenca GURS - cenitev vrednosti nepremičnine - dopustna pritožbena novota - odločanje po prostem preudarku - ugovorni razlog - količnik za odmero takse - določitev nove višine sodne takse - načelo enakega varstva pravic
    Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.
  • 2.
    VSL Sklep IV Cp 2031/2025
    28.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL00089791
    ZMZPP člen 37, 37/1, 68, 68/1, 68/1-1, 88, 101, 101/2. DZ člen 98, 98/1.
    razveza zakonske zveze - mednarodna pristojnost - mednarodna litispendenca - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba slovenskega prava
    Sodišče prve stopnje je na podlagi potrdil, ki sta jih v spis predložila udeleženca, ugotovilo: da se v Švici ne vodi postopek za razvezo zakonske zveze med udeležencema; da iz potrdila nasprotne udeleženke izhaja le, da je vložila zahtevo za ukrepe za zaščito zakonske zveze zoper predlagatelja, ne pa tudi, da med udeležencema teče postopek razveze. Razlaga nasprotne udeleženke glede postopka ukrepov za zaščito zakonske zveze v povezavi z razvezo zakonske zveze po švicarskem Civilnem zakoniku (Zivilgesetzbuch, ZGB) je zmotna. Postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze in razveza sta ločena postopka. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da sodišče v Švici ne odloča o isti zadevi med strankama glede na predmet odločanja, in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke glede mednarodne litispendence oziroma njen predlog za prekinitev postopka.
  • 3.
    VSL Sklep IV Cp 1898/2025
    28.11.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091228
    DZ člen 141, 141/1, 154, 154/1, 157, 157/2, 161, 162, 189. ZPND člen 7, 7/5.
    razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - preživnina mladoletnih otrok - preživninske zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - volja otroka - varstvo koristi otroka - stiki otrok s starši - vpis otroka v osnovno šolo - izvedensko mnenje - izvedenec klinične psihologije - izvedenec psihiatrične stroke - naravni sodnik - izločitev sodnika - zaupna oseba

    Zahteva, da je treba v okviru otrokove koristi upoštevati otrokovo voljo, ne pomeni, da se je treba po otrokovi volji nujno ravnati. Če ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače, kot si želi otrok.

  • 4.
    VSKP Sodba I Cp 221/2025
    28.11.2025
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSKP00096028
    ZD člen 132, 145,. SPZ člen 67, 92, 99, 100. SZ-1 člen 29.
    skupna lastnina - nujno sosoporništvo - vrnitev v zapuščino - dediščinska skupnost - upravitelj dediščine - vrnitveni zahtevek - izpraznitveni zahtevek

    Dediči po določbi 145. člena tega ZD v okviru dediščinske skupnosti zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno in soglasno, če soglasja vseh ni, kot v tem primeru, lahko sodišče v zapuščinskem postopku na zahtevo kateregakoli od sodedičev postavi upravitelja, ki z dediščino upravlja za vse (prim. 145. člen ZD). Zato je razlaga, da lahko glede na določbo 100. člena SPZ vsak od sodedičev uspešno uveljavi vrnitveni oziroma izpraznitveni zahtevek, napačna, saj se temu sodediči protivijo.

  • 5.
    VSL Sklep II Cp 1808/2024
    28.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00089754
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 7, 21. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4.
    kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - izvedba dokaza - konverzija - pogoj reverzibilnosti
    Ob izčrpno obrazloženi in jasno strukturirani tezi tožnikov, da na tveganost nista bila ustrezno opozorjena, bremeni zatrjevanje (in izkazovanje) pozitivnega dejstva, da je tožnikoma dala takšno opozorilo, toženo stranko. Toda na negativnem dejstvu oprti tezi tožnikov, da ju toženka na prevzem tveganja ni opozorila na zahtevano kvalificiran način, se toženka na ravni trditev ni sklepčno zoperstavila. Citirana opozorila tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki lahko konkretno ohromi možnost tožnikov plačevati obroke.

    Tožnika bi brez izdaje začasne odredbe utrpela premoženjsko škodo, ki je povezana z nadaljnjim rednim odplačevanjem kredita in tudi s stroški za spremembo tožbe oziroma za morebitno vložitev nove tožbe. Te ugotovitve sodišča prve stopnje, in kar sta tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi zatrjevala, pa izkazujejo nastanek težko nadomestljive škode za tožnika. Zato so pritožbene navedbe, da tožnika pogoja nastanka težko nadomestljive škode nista niti zatrjevala niti izkazala, neutemeljene.
  • 6.
    VSL Sklep III Cp 1777/2025
    28.11.2025
    SODNE TAKSE
    VSL00089739
    ZST-1 člen 10, 10/3, 15, 15/4, 15/5.
    sodna taksa za postopek na prvi stopnji - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - naknadno plačilo sodne takse - delni uspeh v postopku - obstoj predpostavk - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - obravnavanje vloge kot pritožbe - odločanje po vsebini - pravočasna pritožba - obstoj pravnega interesa za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja
    Vloge strank je treba presojati po njihovi vsebini in ne po naslovu. Upoštevaje to pravilo in pravilno uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 bi moralo sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot predlog za oprostitev plačila sodne takse, glede na njeno vsebino in čas njene vložitve šteti kot pravočasno pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa kot nov (nedovoljen) predlog za oprostitev plačila sodne takse.
  • 7.
    VSL Sklep III Cp 1971/2025
    28.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00090207
    ZPP člen 154, 155, 155/1, 165, 165/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 11, 11/3, 11/3-3, 12, 12/2, 13. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-3, 20-4, 22, 22-2.
    stroški sodnega postopka - odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - načelo uspeha v pravdi - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - odmera stroškov po uspehu - priznani stroški postopka - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - pritožbeni stroški
    Z vlogo z dne 15. 4. 2022 je tožeča stranka sodišču prve stopnje posredovala vprašanja za izvedenca. Z vlogo z dne 23. 5. 2023 pa je podala pripombe na dopolnitev izvedenskega mnenja. Ne glede na to, da sta pripravljalni vlogi kratki, vsebujeta za pravdo pomemben vsebinski prispevek, predvsem pa ne gre zgolj za suhoparni dokazni predlog (četrta točka tarifne številke 20), kot je vlogi opredelilo sodišče prve stopnje; gre za stroške, ki so bili za pravdo potrebni.
  • 8.
    VSM Sklep III Cp 837/2025
    27.11.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00089498
    DZ člen 139, 141, 141/1.
    določitev stikov med staršem in otrokom - določitev višine preživnine za otroka - stalno prebivališče otroka - skupno starševstvo
    Pri skupnem starševstvu je nujna tudi odločitev sodišča o preživljanju otroka (139. člen DZ). Primarno je preživljanje v naravi. Ko je otrok pri enem od staršev, ta starš svojo preživninsko obveznost izpolnjuje neposredno, v naravi (zagotavljanje bivanja, hrane, prevoza, dnevne skrbi itd.). Pri skupnem starševstvu pa se lahko določi denarna izravnava. To ni klasična preživnina, temveč znesek, ki ga starš z večjimi obremenitvami z otrokom ali z večjimi plačilnimi zmožnostmi plačuje drugemu staršu, da se zagotovi čim bolj enoten življenjski standard otroka v obeh gospodinjstvih in pravično porazdeli finančno breme. Denarna izravnava se določi pod pogoji, če čas bivanja otroka pri starših ni enak, ali če ima en starš bistveno boljše materialne in pridobitne zmožnosti. Odločitev o denarni izravnavi pa ne predstavlja matematične operacije. Gre za vrednoto presojo pri kateri sodišče na podlagi prostega preudar
  • 9.
    VSC Sklep I Cp 328/2025
    27.11.2025
    VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00090313
    ZIZ člen 53, 272. ZVPot člen 23, 29. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
    kredit v CHF - valutna klavzula - pojasnilna dolžnost - ugotovitev ničnosti pogodbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - ugovor kot pravno sredstvo
    Naslov 53. člena ZIZ, ugovor opredeljuje kot dolžnikovo edino pravno sredstvo, drugi odstavek pa tudi določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To pomeni, da nosi toženka breme substanciranja vseh ugovornih razlogov (in predloženih dokazov) v samem ugovoru. Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep začasni odredbi imata tudi sicer drugačni procesni naravi in cilja, saj je prvi namenjen nasprotovanju tožbi in tožbenemu zahtevku - torej vlogi stranke, medtem ko se z drugim izpodbija odločitev sodišča.

    Nacionalna sodišča moraj ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse potrebno v njihovi pristojnosti, da se zagotovijo polni učinki Direktive 93/13 in doseže rešitev v skladu z njenim ciljem, kar vključuje tudi obveznost, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.

    Direktive nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih. A sodišče prve stopnje Direktiva 93/13 ni uporabilo neposredno namesto ZIZ, temveč je ZIZ razlagalo na način, ki zagotavlja polni učinek varstva potrošnikov, kot to zahteva pravo EU oziroma Direktiva 93/13. Skladno s sodbo C-287/22 nacionalna sodna praksa namreč ne sme onemogočati začasnih odredb, če je to potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti končne sodbe.

    Formalna opozorila o možnosti spremembe tečaja ali splošne klavzule o prevzemu tveganja (možnosti spremembe tečaja in višine anuitete, vključena v pogodbo ali notarski zapis), ne zadoščajo za izpolnitev pojasnilne dolžnosti, saj mora potrošnik prejeti informacije takšne kakovosti, da lahko oceni ekonomske posledice za svoje premoženje, zlasti v primeru znatne depreciacije domače valute.

    V fazi zavarovanja ni mogoče slediti ugovoru banke, da ji pripada nadomestilo za uporabo kapitala v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, saj bi bil odvračilni učinek Direktive 93/13 izničen. Če vsota vseh plačil, ki jih je izvedel kreditojemalec, presega znesek prejetega kredita v EUR, to s stališča varstva potrošnika in verjetnosti terjatve zadošča za zaključek, da verjetno ne dolguje ničesar več.

    Če denarni zahtevek ni predmet postopka zavarovanja z začasno odredbo, vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, za postopek zavarovanja ne more biti relevantno.

    Poslabšanje položaja kreditojemalca v potrošniškem sporu zaradi (verjetno nične kreditne pogodbe) izhaja že iz tega, da bi moral zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji obravnavi. Zato je varstvo potrebno zagotoviti tako, da se z začasnim ukrepom zadrži izvajanje verjetno nične pogodbe tako, da do potrebe po spremembi tožbe ali vložitvi nove tožbe sploh ne pride. To še toliko bolj velja za primer, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska.
  • 10.
    VSC Sodba Cpg 56/2025
    27.11.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00090555
    ZPlaSSIED člen 87, 87/4, 144, 144/1, 144/2. OZ člen 766, 768, 768/2, 768/3.
    odgovornost banke - prenos denarnih sredstev - nakazilo v tujino - ekskulpacijski razlog - pojasnilna dolžnost banke

    Ni bilo sporno, da je tožeča stranka zahtevala izvršitev naloga v USD in da je morala tožena stranka izvesti transakcijo preko korespondenčne banke v ZDA. Tisti trenutek, ko je nakazala denarna sredstva na svoj nostro račun pri BNYM, je prišla v stik s pravno ureditvijo v ZDA in jo je morala spoštovati, vključno z OFAC pravili.

    Če toženo stranko po njenih poudarkih zavezujejo ameriška pravila OFAC in sodišče druge stopnje ji pritrjuje, potem mora podrobno poznati tudi vsebino teh pravil in izvrševanje v ZDA. Morala je vedeti, da bodo (lahko) denarna sredstva ob nakazilu na nostro račun v ZDA predmet pregleda OFAC, kajti po trditvi tožene stranke v ugovoru je OFAC Urad za nadzor tujih sredstev in nakazana denarna sredstva iz Slovenije v ZDA so po definiciji tuja sredstva, da to (lahko) pomeni zadržanje sredstev za čas pregleda do dokončne rešitve, da v tem času ne more uveljavljati nobenih sprememb, ki bi ustavile postopek in če se bo ugotovila spornost prejemnika ali transakcije, bo ameriška država zadržala denarna sredstva ter ne bo mogla izvršiti naloga, tožeča stranka in prejemnik pa bosta ostala brez sredstev.

    Banka mora v skladu s prvim odstavkom 768. člena OZ paziti na naročiteljeve interese, ki ji morajo biti vodilo. V ugotovljenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi morala opozoriti tožečo stranko na možnost težav pri izvedbi plačilne transakcije v državo izven EU, upoštevaje USD. Moralo bi jo obvestiti o edini možnosti izvedbe transakcije v USD preko ZDA in da bo tam prišlo najprej do zadržanja sredstev zaradi pregleda skladnosti, od katerega ne bo mogoče odstopiti do končne rešitve in zahtevati dodatna navodila tožeče stranke. Zakonska podlaga za to ravnanje tožene stranke je v drugem in tretjem odstavku 768. člena OZ.

    Seznanitev s splošnimi pogoji za vodenje transakcijskega računa, objava na spletni strani tožene stranke ne pomeni, da bi morala tožeča stranka vedeti za pravila OFAC, jih poznati že pred transakcijo in naložiti transakcijo v drugi valuti, ki se ne bi izvrševala prek ZDA ter ne bi bila predmet pregleda skladnosti. To je izven dolžnega zavedanja tožeče stranke, ki kot odvetniška družba nudi pravne storitve.

  • 11.
    VSC Sklep I Cp 410/2025
    27.11.2025
    VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00090308
    ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
    regulacijska začasna odredba - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost
    Sodišče prve stopnje je presojo, ali je toženka z ugovornimi navedbami uspela omajati ugotovljeno verjetnost obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, presojalo po določbah ZIZ, vendar v smislu ciljev in temeljnih načel, ki izhajajo iz Direktive 93/13 in kot to izhaja iz sodbe Sodišče EU v zadevi C-287/22, ter 272. člen ZIZ razlagalo evroskladno. Že Sodišče EU je v zadevi C-287/22 pojasnilo, da načelo skladne razlage vključuje tudi obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13.

    Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.

    Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (banka), je materialnopravno vprašanje glavne stvari.
  • 12.
    VSM Sklep III Cp 1011/2025
    27.11.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00089699
    DZ člen 153, 153/4, 161.
    soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - zdravljenje v tujini - začasna odredba
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločitev, ali se naj šoloobvezna otroka, ki obiskujeta prvi razred osnovne šole, udeležita višinskih priprav v tujini v trajanju dobrih treh tednov (v tem času je mati v X na službeni poti), gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in posledično terja soglasje obeh staršev oziroma kadar tega ni, nadomestitev soglasja enega od njih terja izdajo sklepa sodišča (četrti odstavek 153. člena DZ).

    Začasna odredba (161. člen DZ) je izjemno pravno sredstvo, namenjeno varstvu otroka v primeru, ko je le-ta akutno ogrožen, zaradi česar ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost meritorne odločitve, sprejete po izvedbi vseh potrebnih dokazov, ampak je razmerja med starši in otroki nujno začasno urediti takoj.

    Predlagateljica je tista, ki gre na službeno pot, pri tem pa ni za spregledati, da gre že za šoloobvezna otroka, ki lahko brez težav tri tedne preživita brez matere, saj sta nenazadnje zaupana v skupno varstvo tako očetu in materi in odsotnost stika z mamo ne more predstavljati nujnega oziroma ogrožajočega stanja za otroka.
  • 13.
    VSM Sodba II Kp 15390/2021
    27.11.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089769
    KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2, 375. KZ člen 89, 93. ZKP člen 18.
    verodostojnost izpovedbe - mladoletni otrok kot oškodovanec - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kazenska sankcija - odprti oddelek - zapor
    Glede posplošeno pritožbeno zatrjevanih nedoslednosti v izpovedbi ml. oškodovanke pritožbeno sodišče na načelni ravni pojasnjuje, da vsebinsko nemerodajna manjša odstopanja ne morejo ključno omajati verodostojnosti bistva izpovedbe. Takšna nihanja so sploh pri ml. oškodovancih, zlasti pri opisovanju travmatičnih dogodkov, pričakovana in psihološko razložljiva, kar je v obravnavani zadevi dodatno potrdil sodni izvedenec dr. B. B., ki je s tehtnim razlogovanjem, da ml. oškodovanka pripoveduje verno, brez tendence po falsifikaciji pripovedi, kakršnemkoli potenciranju, olepševanju, tako da je njeno pričanje verjetno, podprl razumen zaključek, da se ml. oškodovanka ne nagiba k potvarjanju realnosti in da dogodki, ki jih opisuje, najverjetneje niso zgolj plod njene domišljije ali vpliva s strani druge osebe.

    Odločilno je, da je ml. oškodovanka glede ključnih okoliščin - narave dejanja, identitete storilca in poteka inkriminiranega dejanja - ves čas izpovedovala konsistentno, pri čemer je njena izpoved notranje logična in življenjsko prepričljiva, nenazadnje pa tudi ustrezno dokazno podprta.
  • 14.
    VSL Sklep I Cpg 445/2025
    27.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089256
    ZPP člen 436, 436/2.
    nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga
    V tej fazi postopka, ko sodišče plačilni nalog zaradi obrazloženega ugovora zgolj razveljavi in odloči, da bo začelo z obravnavanjem glavne stvari po pravnomočnosti tega sklepa, se vsebinsko ne obravnavajo ugovori tožene stranke. To bo stvar nadaljnjega postopka, ki bo kontradiktoren, torej bosta v tem postopku obe pravdni stranki lahko podajali in dokazovali svoje navedbe.
  • 15.
    VSM Sklep IV Kp 98389/2024
    27.11.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089488
    ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1. URS člen 134, 134/2.
    zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - nepopolna vloga - preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesna imuniteta
    Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
  • 16.
    VDSS Sklep Psp 207/2025
    27.11.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00090974
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZPP člen 337, 337/1.
    regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
    Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tzavarovanjeožnik ni dokazal, da je izpolnjen navedeni pogoj. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.

    Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati. Zgolj navedbe, da delo predstavlja tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja, še ne pomeni, da bo tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
  • 17.
    VSM Sklep III Cp 842/2025
    27.11.2025
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00091502
    ZNP-1 člen 40, 40/5, 55.
    prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka
    Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je predmetni postopek tekel izključno kot posledica ravnanja prvega in druge nasprotne udeleženke, ki sta v zapuščinskem postopku nasprotovala, da je predlagateljica hči pokojnega in s tem njegova dedinja.
  • 18.
    VSL Sklep IV Cp 2059/2025
    27.11.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00089462
    DZ člen 161, 162, 163.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba na predlog stranke - ogroženost otroka - nasilje v družini - načelo otrokove koristi - neformalni razgovor otroka s sodnikom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepričljiva dokazna ocena - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov s sodno poravnavo - začasna sodna poravnava - začasna ukinitev stikov - onemogočanje stikov z očetom - razlog - ponovna vzpostavitev stikov - pavšalne pritožbene navedbe - konkretizacija pritožbenih navedb - kršitev pravice do izjave v postopku - neizvedba dokaza
    Že materin predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom, s katerim mati predlaga, da se stiki z očetom določijo, kaže na to, da mati stikov ne onemogoča, temveč je stike začasno prekinila le zaradi navedb deklic o nasilju.

    Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.
  • 19.
    VSM Sklep III Cp 1002/2025
    27.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00090870
    DZ člen 161. ZNP-1 člen 42, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 340, 365, 365/1, 365/1-2.
    regulacijska začasna odredba - začasna določitev stikov - načelo otrokove koristi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ogroženost otroka - pravno relevantna dejstva - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - dokazna ocena - pritožbeni stroški
    Sodišče druge stopnje ugotavlja, da večina pritožbenih navedb očeta, za odločitev o predlogih za izdajo začasnih odredb, ni pravno relevantnih, zato sodišče prve stopnje nanje ni bilo dolžno odgovarjati. Sodišče jih bo presojalo ter na bistvene odgovorilo v rednem postopku. Takrat bo opravilo skupno dokazno oceno, ki bo omogočala prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnima sinovoma. Največjo otrokovo korist bo sodišče zasledovalo v rednem postopku, ko bo odločalo o dodelitvi v vzgojo in varstvo ter o času, ki ga bosta otroka preživljala z vsakim od staršev.
  • 20.
    VSL Sklep II Cp 2089/2025
    27.11.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090090
    ZOPNI člen 20, 20/1, 26, 35. ZIZ člen 272. ZPP člen 236.
    izdaja začasne odredbe - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - razpolaganje s premoženjem - lastni viri premoženja - prenos premoženja - ožji družinski člani - zakonska domneva - verjetnost obstoja terjatve - objektivna nevarnost
    V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZOPNI sodišče na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če so podani zakonski pogoji.

    V skladu s 6. členom ZOPNI se domneva, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če je bilo preneseno na ožje povezane osebe ali ožje družinske člane. Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski skupnosti, ali s katero je v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen skrbnik ali varovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.

    Stranka mora svoj dokazni predlog substancirati in ga opremiti z vsemi potrebnimi podatki. Z zavrnitvijo pomanjkljivih dokaznih predlogov toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave oziroma sodnega varstva.
  • 1
  • od 14
  • >
  • >>