neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - delovni mentor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi bila vsebina izpodbijane odpovedi pavšalna in da zato ni mogoč preizkus njene zakonitosti. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati konkretne razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Iz odpovedi (ne nazadnje pa tudi iz navedb v pritožbi, ki se nanašajo na to, da tožnik ni osvojil delovnih operacij in znanj za samostojno opravljanje dela, da ni bil samoiniciativen, da ni kazal zadostnega interesa po pridobivanju novih znanj in da je med delovnim časom večkrat zaspal) so jasno razvidno poudarki, na katerih je temeljila ocena poskusnega dela.
Bolniška odsotnost mentorja ni mogla bistveno vplivati na uspeh tožnikovega poskusnega dela, saj je šlo za relativno kratko obdobje odsotnosti na samem začetku tožnikovega dela (tožnik je namreč imel poskusno dobo določeno v trajanju šest mesecev, tj. od 1. 5. 2024 do 30. 10. 2024), v tem času pa je tožnik opravljal delo, ki so ga spremljali drugi delavci.
Že samo dejstvo, da je tožnik večkrat zadremal na delovnem mestu, lahko predstavlja utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51, 51/2. ZPP člen 249, 365, 365-3.
nagrada izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank
Izvedenec ima po 249. členu ZPP pravico do nagrade za izvedensko delo in do povračila s tem povezanih stroškov, vendar je izvedensko delo potrebno obravnavati kot celoto. Odgovore izvedenskega organa na pripombe strank k njegovemu mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Izvedenski organ ni upravičen do plačila za vsako svoje pojasnilo posebej, še predvsem, če je več predhodnih dopolnitev. Sodišče odmeri nagrado in stroške za izvedensko delo po tem, ko je izvedovanje v celoti končano.
Sodišče je zmotno štelo, da je izvedenski organ v pisni dopolnitvi podal odgovore na vprašanja oziroma pripombe strank, ki od njega prej še niso bili zahtevani. Zato je bila izvedenskemu organu zmotno priznana izvedenina za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po določbi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00090076
KPJS člen 46.
plačilo razlike v plači - stalna pripravljenost - vojak - Direktiva 2003/88/ES - vojaško urjenje - neuporaba direktive EU - sodba SEU - delovni čas
Tožnik se na usposabljanju pripadnikov pogodbene rezervne sestave (PRS) sam ni uril oziroma usposabljal v smislu operativnega urjenja oziroma ni šlo za dejavnost, nujno za dobro izvedbo operativnega urjenja, oziroma da bi se v primeru uvedbe sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa lahko dejavnosti izvedle le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Toženka ni dokazala obstoja nobene izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES, upoštevaje sodbo C-742/19, zato je treba v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost šteti v delovni čas.
Dne 17. 9. 2019 je sodišče prve stopnje po elektronski pošti prejelo četrto pripravljalno vlogo tožnika, katero je istega dne očitno prejela tudi toženka, saj je kot odgovor nanjo na naroku dne 18. 9. 2019 vložila v spis četrto pripravljalno vlogo (datirano na 17. 9. 2019). Ta toženkina pripravljalna vloga je bila vsebinsko skopa. Obsegala je le ugovor prekluzije glede dokazov in trditev v tožnikovi četrti pripravljalni vlogi in umik dokaznega predloga za zaslišanje priče, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi navedeni procesni dejanji toženka lahko uveljavila na naroku dne 18. 9. 2019, kar je nenazadnje tudi storila. Na naroku je povzela vsebino svoje četrte pripravljalne vloge, to pa pomeni, da ni obenem (poleg stroška naroka) upravičena še do povračila stroška za sestavo te vloge.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pokojninski načrt
Tožnik bi bil upravičen do poklicnega zavarovanja le v primeru, če bi vsaj 80 % dejanskega delovnega časa pri toženki opravljal prevoz potnikov v javnem prometu po vnaprej določenem stalnem voznem redu. Zgolj opravljanje dejavnosti javnega cestnega prometa ne zadostuje za izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje in s tem utemeljenost odpovednega razloga zaradi neplačevanja prispevkov.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - pravno relevantna vzročna zveza - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - dokazovanje obstoja škode - oškodovančevo osebno stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na ustaljeno stališče sodne prakse, da predhodne poškodbe ali bolezni predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih izražene težave že pred škodnim dogodkom ali ko je izkazano, da bi se te pojavile ne glede na škodni dogodek. Dejstvo, da ima tožnica šibkejše kapacitete za soočanje s stresorji in da jo je to lahko predisponiralo k temu, da je prišlo do razvoja trajne osebnostne spremenjenosti, zato ne vpliva na njeno pravico do povrnitve nastale nepremoženjske škode. Enako velja za dejstvo, da je v BIH istočasno potekala vojna. Ni pomembno, ali je vojna krepila stresno doživljanje tožnice in občutke nemoči zaradi samega izbrisa, ključno je, da brez protipravnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva tožnica zgoraj ugotovljenih duševnih bolečin in posledične trajne osebnostne spremenjenosti sploh ne bi trpela.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi
Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnin kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje nepremičnega premoženja dolžnice, katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje ga je izdalo po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. Zato so pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu omejeni, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka v skladu s 342. členom ZFPPIPP ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana.
odpust obveznosti - preizkusna doba - okoliščine, ki vplivajo na določitev preizkusne dobe
Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Dolžnik v pritožbi navaja več zdravstvenih diagnoz, za katere pa ni predložil dokazov (zdravstvene dokumentacije, izvidov), zaradi česar jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja.
OZ člen 197, 275. ZPP člen 214, 214/2, 345, 345/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - stroški upravnika - delno plačilo - stroški ogrevanja - trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje - priznana dejstva - sklepčnost - neupravičena obogatitev - subrogacija
Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina, kako je prišla do vtoževanih zneskov, utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).
razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - vročitev odgovora na ugovor - omejitev starševske skrbi - ukrepi trajnejšega značaja - skrbnost staršev - soglasje - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - trajanje ukrepa
Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom.
Prepoved vožnje otroka k zdravniku je omejitev starševske skrbi.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve - trasa nujne poti - smotrnost poteka nujne poti - višina denarnega nadomestila za nujno pot
Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.
zavarovanje koristi otrok - začasna odredba - zavrnitev izdaje začasne odredbe - preživnina za otroka - ogroženost otroka - pravica do izjave
S ponujenimi trditvami (o lastnem prihodku, stroških, ki nastanejo s preživljanjem dveh sinov in lastnim preživljanjem ter plačevanjem preživnine za hči) in dokazi (podatki o višini prihodkov predlagatelja, zaslišanje udeležencev) predlagatelj utemeljuje ogroženost otroka, ki je po 161. členu DZ pogoj za izdajo začasne odredbe. Gre za dopustne in za odločitev relevantne navedbe, ki niso očitno neutemeljene. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe do njih opredeliti.
Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča. Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče. Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.
Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - standard obrazloženosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - prošnja za podaljšanje roka - prekluziven rok
Iz 278. člena ZPP izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje
Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - nedopustna tožba - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - kredit - skupno premoženje razvezanih zakoncev - res transacta kot procesna ovira za sojenje - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - ista terjatev
Vsebinsko isto razmerje, ki je predmet tožbenega zahtevka, je med istima strankama že rešeno v sodni poravnavi. Gre namreč za obveznost plačila po vsebini iste terjatve, ki ji skuša tožnik zdaj spremeniti zapadlost (kar vsebinske identitete terjatve ne spreminja). Nov spor o istem ni dopusten.
SPZ člen 263, 263/2. ZSPDSLS-1 člen 73, 73/1. OZ člen 90, 90/2.
prenehanje stavbne pravice - nadomestilo ob prenehanju stavbne pravice - pravica do nadomestila - odpoved pravici - kogentna določba - ničnost
Čeprav je bilo določilo drugega odstavka 263. člena SPZ do novele SPZ-B kogentne narave, v okoliščinah obravnavnega primera, nasprotno pogodbeno določilo ni bilo nično. S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice je bila predvidena gradnja začasnega objekta in hkrati določena obveznost njegove odstranitve po prenehanju stavbne pravice. Ob izpolnitvi navedene obveznosti ne bi prišlo do povečanja tržne vrednosti nepremičnine zaradi stavbne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00089331
ZIZ člen 24, 24/4. ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 2.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vezanost sodišča na zahtevek - vezanost na vsebino sklepa
Drži, da je sodišče prve stopnje na sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico vezano, vendar je ravno ta sklep bil izdan na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje, v katerem je ta odgovornost nove dolžnice omejil. Skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe je dolžnica prejela tudi predlog za nadaljevanje izvršbe ter se je po presoji pritožbenega sodišča lahko zanesla, da odgovarja do višine glede na upnikov zahtevek.
ZMed člen 26, 26/1, 26/3, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-2, 35, 35/2. URS člen 40.
zahteva za objavo popravka - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - vsebina popravka - varstvo osebnostnih pravic - odklonitveni razlog - odklonitveni razlog za objavo popravka - okrnitev ugleda pravne osebe - pravica javnosti do obveščenosti - zavrnitev tožbenega zahtevka - aktivna legitimacija
Tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo, ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave.