pokojninska doba - plačilo prispevkov - zavarovanec kot zavezanec za plačilo prispevka
Tožnica v spornem obdobju in tudi še v času vložitve zahteve za upokojitev ni plačala prispevkov, zato ji ob upoštevanju 202. člena ZPIZ spornega časa ni bilo mogoče šteti v pokojninsko dobo.
ZPol člen 87. ZPIZ-1 člen 154, 392, 402, 404, 430.
javni uslužbenci - delavec policije - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - znižanje starostne meje - postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih - pričakovana pravica
ZPIZ-1 je posegel v način upokojevanja po 87. členu ZPol. Ta določba bi za tožnika lahko prišla v poštev le v primeru, če bi vse pogoje za pridobitev pravice do upokojitve izpolnil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1, to je pred 1. 1. 2000. To izhaja iz prehodne oziroma končne določbe 392. člena ZPIZ-1.
Z določbo 430. člena ZPIZ-1 ni prišlo do posega v minimalne pogoje za upokojitev po 154., 402. in 404. členu ZPIZ-1.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92. Ob upoštevanju, da je tožnica obstoj delovnega razmerja za sporno obdobje dokazala, je pravilna odločitev, da plačilo prispevkov s strani delodajalca ni odločilno za priznanje statusa zavarovanke za vtoževano obdobje.
dovoljenost revizije - denarni zahtevek - razlika v plači - zavrženje revizije
S 1. 10. 2008 so prenehale veljati določbe ZDSS-1 o dopuščeni reviziji (32. člen), zaradi česar Višje delovno in socialno sodišče ni več pristojno za odločanje o tem.
O dopustitvi revizije odloča Vrhovno sodišče na podlagi določb ZPP (tretji odstavek 367. člena ter 367.a do 367.č členi ZPP) na predlog strank. Tožeča stranka takega predloga ni vložila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe - rok za odpoved - reintegracija - pravnomočna sodna odločba
Tožena stranka je sicer dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga, vendar ni spoštovala določb tretjega in petega odstavka 88. člena ZDR. Tožniku namreč ni sočasno z odpovedjo ponudila pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, čeprav je bilo ugotovljeno, da ga je imela, odpoved pa je podala po izteku subjektivnega roka.
Presoja, da se je tožena stranka seznanila z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi oktobra 2004, ko je postala pravnomočna sodna odločba, s katero je tožnik pridobil pravico do reintegracije, ni v skladu z že sprejetimi stališči Vrhovnega sodišča. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je nastal že z ukinitvijo določenega delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik (v letu 2002), pri čemer okoliščina pravnomočne odločitve sodišča in morebitna kasnejša reintegracija tega (ob drugače nespremenjenem dejanskem stanju) ne spremeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sojenja - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da tožnik opravlja pri sodišču funkcijo sodnika, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - plačilo razlike plače - zavrženje revizije
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi ZPP-D, veljajo za dovoljenost revizije določbe ZPP-D, na podlagi katerih je tudi v premoženjskih delovnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 1. točko 31. člena ZDSS-1), v drugih primerih pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče.
Ker obdobje po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ni zaobseženo v časovnih mejah pravnomočnosti, tudi sodišče druge stopnje ob presojanju pritožb obeh strank ni smelo poseči v odločitev sodišča prve stopnje glede zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov glavnic, ki na dan odločanja sodišča prve stopnje še niso dosegle glavnice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - rok za odpoved - dejanska ugotovitev - nedovoljen revizijski razlog
Kdaj se je delodajalec seznanil z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
povrnitev škode - krivdna odgovornost lastnika - odgovornost upravljalca javnega dobra - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - padec na pločniku
Tožnik je zdrsnil na pločniku, padel v globino (150 cm) na toženkino parcelo in se telesno poškodoval. Gre za krivdno odgovornost toženke, ki odgovarja za nastalo škodo, lahko da solidarno z upravljalcem javnega dobra.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nov dokaz - zaslišanje priče - zavrženje predloga za obnovo
Če je očitno, da v predlogu za obnovo postopka stranka ne predlaga novega dokaza, predlog pa temelji prav na tem obnovitvenem razlogu, sodišče tega dokaza ni dolžno izvesti.
pokojninska doba - plačilo prispevkov - upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki
Po pravnomočnosti sodbe v delovnem sporu je bil delodajalec - za nazaj – dolžan obračunati prispevke. Ker tega ni storil prostovoljno, je tožnica predlagala izvršbo. Ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov, torej tudi ne glede na razlog, zaradi katerega izterjava ni bila uspešna, je sporno obdobje ob upoštevanju 192. člena ZPIZ-1 treba šteti v pokojninsko dobo.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 39, 376. ZPIZ-1 člen 276.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Uveljavljanje plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti predstavlja premoženjsko terjatev iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. Glede na določbo prve točke 31. člena ZDSS-1 bi bila zato revizija dovoljena le, če bi bila ta dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.
prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda
Po splošnih določilih o povrnitvi škode, ki se smiselno uporabljajo tudi za pogodbene obveznosti, morajo biti za nastanek odškodninske obveznosti sočasno izpolnjene naslednje štiri predpostavke: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, odgovornost, vzročna zveza med ravnanjem oškodovalca in škodno posledico ter škoda. Pri tem tudi kršitev pogodbe oziroma nezakonito prenehanje (veljavnosti) pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru sklepa o prenehanju delovnega razmerja) lahko povzroči pravno priznane oblike nepremoženjske škode, vendar je odgovor na to potrebno poiskati v vsakem primeru posebej, odvisno od kršitev in posledic, nastalih zaradi tega.
ZDR člen 7, 92, 109. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40, 64.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kolektivne pogodbe - odpovedni rok - odpravnina - bruto plača - komisija za razlago kolektivne pogodbe
ZDR v drugem odstavku 92. člena določa le minimalne odpovedne roke, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec iz poslovnih razlogov. Sodišče je pravilno presodilo, da je bilo v tožničinem primeru potrebno uporabiti določbe 64. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ki za primer prenehanja delovnega razmerja za tožnico določajo daljši odpovedni rok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - seznanitev z razlogom za odpoved - rok za odpoved
Tožena stranka je bila z razlogom, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanjena najpozneje 29. 8. 2005, saj konkretni razlog navaja že v pisnem opozorilu o nameri izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki v zakonu niti ni predvideno), datiranem na ta dan. Od tega dne je začel teči 15-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 110. člena ZDR.
Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi
Prvi del večjega naročila pralnih praškov kupca iz Nemčije je bil v skladu s pogodbo realiziran v mesecu decembru 2003 in v mesecu januarju 2004. Do obnovitve oziroma novega večjega naročila tega kupca je potem prišlo šele koncem leta 2004 in v vmesnem obdobju tožena stranka delavcev za določen čas praktično ni več zaposlovala. Sodišče je pravilno presodilo, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožena stranka v času od septembra do decembra 2003 sklepala s tožnikom, niso bile sklenjene v nasprotju z 52. in 53. členom ZDR, saj je dejansko šlo za začasno povečan obseg dela.
dovoljenost revizije - laična revizija - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije
Ker tožnik ne zatrjuje in ne dokazuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegova revizija ni dovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo. Take odločitve ne more spremeniti navedba v reviziji tožnikovega pooblaščenca (odvetnika), da odobrava tožnikovo revizijo.
Tega, da je tožnik vložil revizijo osebno in ne po pooblaščencu, ni mogoče šteti za pomanjkljivost v smislu 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato s pozivom, da lahko tožnik v dodatnem roku vloži revizijo po pooblaščencu, prekluzivnega roka za vložitev revizije ne more podaljšati.