KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004799
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem kot posledico na glavni obravnavi izvedenih dokazov (da je obsojenka od oškodovanca na opisan goljufiv način z namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist izmamila denar), ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004787
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločba pritožbenega sodišča - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - postopek izvršbe
Sodišče druge stopnje, ki je postopalo po določbi tretjega odstavka 395. člena ZKP in utemeljilo, v čem vidi pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, ob ponovnem odločanju ni bilo dolžno enako presoditi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, potem ko je znova izvedlo dokazni postopek.
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424, 424/1. ZTel-1 člen 128, 130, 131. URS člen 37.
bistve ne kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - svoboda komuniciranja - nadzor telekomunikacijskega prometa - prometni podatki - podatki o klicih po baznih postajah – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Poseg v posameznikovo svobodo komuniciranja je dovoljen, če je poseg določen v zakonu, če ga s svojo odločbo dovoli sodišče, če je čas izvajanja posega določno časovno omejen in če je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.
V drugem odstavku 211. člena KZ-1 je inkriminirana faza ravnanj pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja zakonskih znakov goljufije, če je le izkazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenemu postopku - neskladje izjav prosilcev - preganjanje - subjekti preganjanja - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec sklicuje -
Prosilec za mednarodno zaščito je dolžan izčrpno in po resnici navesti okoliščine, zaradi katerih naj bi se štelo, da so izpolnjeni predpisani pogoji za mednarodno zaščito. Na to dolžnost mora biti prosilec posebej opozorjen pred sprejetjem prošnje na predpisanem obrazcu.
O prošnji za mednarodno zaščito se odloča v pospešenem postopku, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. V takem primeru se ne ugotavlja ali so izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite iz 2. člena ZMZ.
Prosilec mora vse dokaze predložiti v roku, ki mu ga določi organ, najpozneje do konca osebnega razgovora, če gre za redni postopek. Ker gre v tem primeru za pospešeni postopek in je bil prosilki postavljen rok za predložitev dokazov 30. 1. 2009, se dokazi, predloženi po tem roku (izjava z dne 11. 3. 2009) ne upoštevajo.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra - že rešeno pravno vprašanje – zavrženje revizije
Pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju mandata ministra, ki ga je dal, vse do njegovega preklica oziroma odvzema.
Prenehanje veljavnosti ZUN ne pomeni, da odločbe urbanističnega inšpektorja ni mogoče prisilno izvršiti. Naloge, ki so jih prej opravljali urbanistični inšpektorji, so prevzeli gradbeni inšpektorji po ZGO-1.
krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - funkcionalna pristojnost - vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti
O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vselej odloča dovolitveno sodišče.
Na dovoljenost revizije ne vpliva dejstvo, da revizijska vrednost presega seštevek vrednosti spornih predmetov glede pravnomočnih odločitev o zahtevkih iz tožbe in nasprotne tožbe. Skupno obravnavanje združenih gospodarskih sporov po tožbi in nasprotni tožbi namreč ne pomeni, da sta spora izgubila svojo samostojnost.
Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje v obravnavanem primeru izključujejo obstoj omenjene predpostavke kondikcijskega zahtevka iz prvega in drugega odstavka 210. člena ZOR.
Postranska terjatev (zahtevek za plačilo zamudnih obresti) po 39. členu ZPP ni kriterij za določitev vrednosti spornega predmeta. To pomeni, da terjatev v tem delu po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost prakse sodišča prve stopnje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti s sodišča, ki ima sodne zaostanke, na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče
Kolikor tožena stranka škode ne uveljavlja v pobot, jo uveljavlja z nasprotno tožbo. Očitno nesmotrno bi bilo, da se o vsebinsko enoviti stvari, ki jo sestavljata dva komplementarna zahtevka, ne bi odločilo po njunem skupnem obravnavanju. Temelj ukrepa po 67. členu ZPP je namreč izjemoma lahko tudi smotrnost postopka zaradi predvidene združitve več postopkov, ki tečejo pri različnih sodiščih.
Po prvem odstavku 307. člena ZOR je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti, zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Tako v ZOR ni podlage za stališče, da je bila obveznost tožeče stranke, da fizično loči prostore in preseli stroje, izpolnjena s prepustitvijo teh prostorov v brezplačno uporabo toženi stranki. Le če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar se mu dolguje, obveznost preneha z nadomestno izpolnitvijo (prvi odstavek 308. člena ZOR).
Ravnanje nezakonitega prevzemnika lahko povzroči pravno priznano škodo ostalim delničarjem, če so imeli namen prodati (komurkoli) svoje delnice, pa tega niso storili, ker so se zanašali na zakonsko obveznost prevzemnika (ker je bil ta dolžan odkupiti delnice po višji ceni) in so zato zamudili ugodno priložnost za prodajo svojih delnic. V tem primeru bi šlo za škodo (izgubljeni dobiček), ki je nastala samim delničarjem in ne morda za škodo, ki bi nastala ciljni družbi in bi delničarjem pri tem nastala zgolj t.i. refleksna škoda.
odškodninska odgovornost - pogajanja - značilnosti pogajalskega razmerja - pooblastilo za pogajanja - namen skleniti pogodbo
Za pojem pogajanj je bistveno, da stranka v poslovnih kontaktih z drugimi izraža namen, da bo sklenila pogodbo. Če ga izraža in s tem pripravi nasprotno stranko k nadaljnjemu sodelovanju z njo, a pri tem ne misli resno, ker namena skleniti pogodbo v resnici nima, ravna v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.
Zahtevki, s katerimi se zahteva abstraktna prepoved glede „drugih izdelkov,“ glede „drugih znakov, ki posnemajo določene registrirane znamke“ in glede „drugega načina uporabe“ ter abstraktna odstranitev „vseh izdelkov“ in izdelkov označenih „z znaki, ki posnemajo določene registrirane znamke“ že zaradi nekonkretiziranosti samih tožbenih predlogov ne omogočajo presoje o predpostavkah kršitvenega dejanja in zato ne morejo biti utemeljeni.
Tožeča stranka ne more „v naprej in na zalogo“ doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, tudi tistih, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča
Predlagateljevi razlogi merijo na to, da naj bi razpravljajoče prvostopenjsko sodišče ne moglo zagotoviti nepristranskega sojenja, vendar pa ti razlogi po oceni Vrhovnega sodišča niso taki, da bi lahko vzbujali razumen dvom.