razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
Predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, če gre za vprašanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je lahko le vprašanje, ali bi bilo dokaze, ki jih sodišču prve stopnje nalaga sodišče druge stopnje, dolžno izvesti sodišče druge stopnje samo. Materialnopravni razlogi, na podlagi katerih sodišče druge stopnje gradi svojo odločitev, ne morejo biti predmet pritožbe zoper razveljavitveni sklep.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dva različna zapisnika o posvetovanju
Če v sodnem spisu obstajata z istim datumom dve različni odločitvi senata sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka, ni mogoče ugotoviti, kako je bilo o zahtevku odločeno. Sodba sodišča prve stopnje se glede vsebine odločitve zato ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Take napake sodišče druge stopnje, tudi če izvede obravnavo, ne more odpraviti, saj ni jasno, kakšno odločitev sodišča prve stopnje naj sploh preizkuša.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristanskost sojenja - pritisk lokalnega prebivalstva - medijska izpostavljenost spora - začasna odredba
Kljub za njih neugodni odločitvi o začasni odredbi se tožniki prenosu pristojnosti upirajo, kar kaže na njihovo zaupanje v nepristranskost sodišča in kar tudi pri razumnem opazovalcu v javnosti potrjuje, da sodišče ni pod zatrjevanim pritiskom javnosti in medijev.
odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno tretjim - krivdna odgovornost - delo redarjev v gostinskem lokalu - kršitev dolžnostnega ravnanja - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če delavec del in nalog, za katere je zadolžen, zaradi takih in drugačnih razlogov – na primer zaradi svoje nezadostne strokovne usposobljenosti – ne opravi skladno s skrbnostjo, ki bi jo moral za to delo zagotoviti delodajalec, bo za škodo, ki iz tega izvira, odgovoren slednji.
prodaja nepremičnine - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - predčasno plačilo dogovorjenega zneska - valutna klavzula - transformacija zneska v tuji valuti - tek zamudnih obresti
Besedilo drugega odstavka 5. točke pogodbe je jasno - v njem je povsem nedvoumno predvidena možnost znižanja dogovorjenih zneskov kupnine za pozitivne obresti v višini TOM + 7 % na leto v primeru predčasnega plačila le za prva dva obroka kupnine, za kasnejša plačila pa ne. Zatorej to, kakšna je pravna narava zneskov, ki jih je morala toženka v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka iste točke pogodbe mesečno plačevati tožnici, za odločitev v zadevi sploh ni pomembno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - sedež oziroma bivališče strank v sporu
Okoliščine, da bi bilo zaradi notranje organiziranosti za toženo stranko udobneje, če bi postopek tekel pri sodišču, na območju katerega posluje njena območna enota ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP.
povrnitev škode - odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - načelo popolne odškodnine - navadna škoda - izgubljeni dobiček
Revizijsko sodišče se strinja z razlogovanjem pritožbenega sodišča, da tožnik ni izkazal škode ter vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo. Tožnik v tej pravdi zaradi sojenja v nerazumnem roku zahteva povrnitev izgubljenega zaslužka za čas sojenja v pravdni zadevi, kar pa bi lahko na podlagi 189. in 190. člena ZOR zahteval že takrat od tožene stranke.
Da bi stranka, ki je v zmoti, lahko učinkovito uveljavlja upoštevnost zmote pri sklepanju pravnega posla, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer bistvenost zmote in njena opravičljivost.
Tožnik je imel možnost, da preveri pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja, zato je očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi bilo storjeno z zavrnitvijo predloga za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke, neutemeljen.
ZOR člen 26, 69, 401, 558, 558/2. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 27.
odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - vrnitev posojila - sklenitev pogodbe - ustna pogodba - pogodbene obresti - obrestna mera - tek pogodbenih obresti
V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožena stranka iskala posojilo za družbo, da je tožnik denarna zneska v višini 250.000 SIT in 1.700.000 SIT družbi tudi nakazal, zato izostanek podpisa pogodbe o posojilu s strani tožene stranke ne pomeni, da ni prišlo do sklenitve pogodbe (ustne), ki se je tudi realizirala.
odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - uničenje stvari družbe med vojno v SFRJ - malomarnost
Kljub temu, da je poslovodna funkcija in njeno opravljanje povezano s prevzemanjem poslovnih rizikov, je v tem primeru (ne)ravnanje direktorja označiti kot prevzemanje rizika, ki ga toženec ni opravičil z navajanjem posebnih okoliščin – prav nasprotno, smiselno ga je celo priznal in se skliceval na nemožnost organiziranja prevoza (kar pa je bilo v dokaznem postopku ovrženo).
Po ugotovitvi, da se tožnikovo pričakovanje, ki je bilo za izročitev darila odločilno, ni uresničilo, je sodišče pravilno odločilo, da je toženka dolžna prejeti znesek vrniti.
Postopek prisilne izterjave zoper tožnika je bil ustavljen zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka. Zneski, katerih vračilo tožnik zahteva v obravnavani zadevi, so bili plačani, še preden je davčni dolg zastaral, kar med strankama niti ni sporno. Glede na navedeno tožnikov zahtevek za vračilo davka ni utemeljen, saj zgolj dejstvo, da je bil sklep o prisilni izterjavi dolga odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek, še ne pomeni, da davčni dolg ne obstaja in da je bilo zaradi tega vse, kar je bilo na račun davčnega dolga plačano, plačano neupravičeno.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu
Obsojenčeva navedba v ugovoru zoper kaznovalni nalog, da bi za popolno razumevanje osebnosti oškodovanke potrebovali mnenje izvedenca, ter njegovo navajanje v zagovoru, da se je oškodovanka zdravila v psihiatrični bolnišnici, ne predstavljata dokaznega predloga, ampak le izražata obsojenčevo mnenje o osebnosti oškodovanke.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi sodbe - odločba višjega sodišča - presoja navedb pritožbe - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - odpravljen plačilni nalog
V postopku po 202.a členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe (prekrškovnega organa ali sodišča), ki so postale pravnomočne.
pogodba o odkupu terjatve – cesija – razlaga pogodbe – sporna pogodbena določba – skupen namen pogodbenikov
Ker je bil predmet pogodbe o odkupu terjatve (cesija) le prenos nedenarne terjatve za vrnitev zarubljenih stvari in ker ima tožnica po sklenitvi te pogodbe v razmerju do toženke enak položaj, kot ga je imel odstopnik (prvi odstavek 440. člena ZOR), ne more na podlagi cesije terjati od toženke nekaj več ali drugega.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 46. ZUS-1 člen 87, 92, 107.
prisilna izterjava – pasivni družbenik – izbris družbe iz sodnega registra – odgovornost za dolgove – zamudne obresti – odločba Ustavnega sodišča
Tožnica je imela 50% delež v kapitalu družbe in je bila enako kot drugi družbenik zastopnica družbe. Iz citirane odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je za presojo odgovornosti družbenikov odločilno, ali so imeli možnost vplivati na poslovanje družbe, ne pa, ali so možnost vpliva na poslovanje družbe tudi dejansko izkoristili.