ZOR člen 210, 210/3, 214, 219. ZIL člen 93, 93/1. ZIL-1 člen 121a, 121a/2. URS člen 60.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičeno izkoriščanje tuje znamke - pojem koristi - neutemeljen prihranek - licenčna analogija - obseg vrnitve - zamuda z vračilom prejete koristi - zamudne obresti
Znesek, prisojen za vsako posamezno leto nedovoljene uporabe znamke, je zmnožek števila v zadevnem letu prodanih srajc, označenih z zavarovanim znakom, aktualne veleprodajne cene za srajco in stopnje ugotovljene primerne licenčnine. Zmnožek se prilega koristi iz 219. člena ZOR oziroma tretjega odstavka 210. člena ZOR, h kateri poleg zvečanja premoženja spada tudi njegova ohranitev, vključno z zmanjšanjem premoženja, ki pa je manjše, kot bi bilo brez prispevka tujega premoženja. Korist je, skratka, tudi neutemeljen prihranek.
Člen 214 ZOR predpisuje kdaj prejemnik koristi pride v zamudo. Čeprav sicer drži, da tožnica ni imela čiste denarne terjatve, se pravi terjatve, ki bi že ob nastanku obstajala v točno določeni višini (znesku), pač pa je bil obseg okoriščenja določen šele na podlagi poznejše ocene, to na nastop toženkine zamude ne vpliva. Ob namerni kršitvi zamuda nastaja sproti, kadar nastaja slaboverna korist.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/2. ZD člen 19, 24, 24/1. ZUODNO člen 3, 3/1-2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Sodišči v sporu soglašata, da se krajevna pristojnost glede na predlagano sredstvo izvršbe ravna po dolžničinem sedežu, očitno različno pa ugotavljata, kje naj bi ta sedež bil.
dogovor o drugačnem načinu prenehanja obveznosti – fakultativna obveznost
Pogodbene stranke so se dogovorile za drugačen način prenehanja obveznosti plačila denarnega zneska po poti sklenitve prodajne pogodbe in medsebojnega pobota vzajemnih denarnih terjatev. Zato ne prihaja v poštev drugi odstavek 410. člena ZOR.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2004800
ZP-1 člen 19, 19/5, 155, 155/1-8, 202c, 202c/1, 202c/4, 202c/5.
bistvene kršitve določb postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - odločanje višjega sodišča o pritožbi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge
Sodišče je vezano na predlog za nadomestitev globe storilcu prekrška z opravo nalog v splošno korist, katerega lahko zavrne ali pa mu ugodi, v slednjem primeru mora določiti predlagane naloge.
izločitev sodnika na zahtevo stranke - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost sojenja
Celo v primeru, da se sodišče ne bi z ničemer opredelilo do pomembnih pravnih stališč strank, tako da bi bilo videti, da je njihova stališča spregledalo, bi to bila „zgolj“ procesna kršitev. Vendar pa takšna kršitev sama po sebi ne vzbuja dvoma o nepristanskosti sodnika. Pomeni namreč strokovno napako, ne pa sodnikove vnaprejšnje naklonjenosti do določenega načina rešitve zadeve.
delitev skupnega premoženja zakoncev - stvarnopravni zahtevek - prodaja nepremičnine po razvezi zakonske zveze
Ker je tožena stranka stanovanje v Ljubljani prodala po razvezi pravdnih strank in ker je prav tako po prenehanju zakonske zveze pridobila tudi solastniški delež na stanovanju v Logatcu, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da na teh dveh nepremičninah tožnik ne more več uveljavljati stvarnopravnega zahtevka.
ZUS-1 člen 75, 83, 85, 92. ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/2.
odmera dohodnine – rok za obnovo postopka po uradni dolžnosti – dovolitev obnove
Upravni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek odmere dohodnine, če ugotovi, da je zavezanec za dohodnino prejel še druge obdavčljive prihodke, ki jih v napovedi ni navedel.
Rok za obnovo po uradni dolžnosti (1 mesec) začne teči za organ od dneva, ko je za odločanje o obnovi pristojni organ izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze (v obravnavanem primeru z dnem izdaje inšpekcijskega zapisnika).
trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi - krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov - skrbnost stranke pri pravočasnem navajanju dejstev in dokazov - skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva - nesreča pri delu - prekluzija - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zbiranje dejanskega in dokaznega gradiva je v domeni strank, zato je prav tožena stranka tista, ki nosi breme, da pred prvim narokom za glavno obravnavo pridobi vse tiste informacije, ki ji omogočajo kakovostno uveljavljanje obrambe.
ZOR člen 66, 66/1, 103, 104, 210, 210/4, 360, 361, 361/1, 371, 387, 387/1, 387/2. ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
neupravičena pridobitev - ničnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - neveljavna pogodba - pripoznava dolga - vrnitev danega - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prva toženka do 31. 12. 1995 ni izpolnila obveznosti plačila 18.000 DEM drugemu tožencu, zato so se takrat dokončno izjalovila vsa pričakovanja tožnikov za pridobitev deležev na nepremičnini, čeprav sta v ta namen izročila prvi toženki 14.500 oziroma 15.000 DEM, pridobljenih s kreditom na podlagi druge pogodbe. Od 1. 1. 1996 dalje bi tožnika lahko zahtevala vrnitev denarja, izročenega v zvezi s podlago, ki se ni uresničila, zato je zastaranje pri obogatitvenem zahtevku začelo teči, ko se je navedenega dne dokončno izjalovilo pričakovanje tožnikov
davek od dobička iz kapitala – zavezanec za plačilo – navidezna pogodba
V obravnavani zadevi je tožnik v letu 2000 pridobil 185 delnic, jih v letu 2002 podaril sinu, ta pa jih je v istem letu prodal in kupnino nakazal materi, kar vse kaže na sklenitev navidezne (darilne) pogodbe zaradi izognitve plačilu davka. Zato je šteti tožnika za dejanskega lastnika in prodajalca teh delnic ter posledično za zavezanca za plačilo davka od dobička iz kapitala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo Okrajno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s stranko v tej zapuščinski zadevi, saj je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Odgovor na vprašanje, katera dejstva so pravotvorna, je odvisen od pravne norme; v konkretnem primeru je to 446. člen ZOR, ki ureja pogodbo o prevzemu dolga. Prevzem dolga je pogodba med novim dolžnikom in prvotnim dolžnikom s privolitvijo upnika ali pa pogodba med novim dolžnikom in upnikom. V obeh primerih je njen bistveni element soglasje upnika za spremembo dolžnika. Tožena stranka ni predlagala, naj se V. Č. zasliši o tem, ampak se je dejanska podlaga, ki jo je ponudila, nanašala na nerelevantna dejstva oziroma na dejstva, ki med pravdnima strankama sploh niso bila sporna.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podrejeni zahtevek - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Kadar tožnik v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, se vrednost tožbenega zahtevka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - zastopanje pravne osebe - pooblaščenec, ki ni odvetnik - zavrženje revizije
Za pravno osebo lahko izredno pravno sredstvo pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, vloži njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi zaposlena oseba, ki ima sicer opravljen zahtevani izpit.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - instrukcijska maksima - odločba o kazenski sankciji
Stranka, ki v rednem postopku ni uveljavljala svojih pravic in ni predlagala dokazov, ne more z zahtevo za varstvo zakonitosti izsiliti izvajanja dokazov po uradni dolžnosti z zatrjevanjem kršitve instrukcijske maksime.
Navidezni posojilojemalec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu resničnega posojilojemalca, ki ostaja v ozadju in kateremu bo kasneje nakazano posojilo. Kadar posojilodajalec za dogovor med resničnim posojilojemalcem in navideznim posojilojemalcem ne ve, posojilna pogodba med banko in navideznim posojilojemalcem ni navidezna.
odgovornost države - objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - vojaška vaja - nevarna dejavnost - hitro plazenje po kraškem terenu s kotanjami - objektivno merilo nevarne dejavnosti - subjektivno merilo nevarne dejavnosti
Izmenično tekanje in plazenje po neravnih tleh, čeprav v polni vojaški opremi) ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega in pri katerem bi se udeleženci take aktivnosti srečevali z nevarnostmi, ki presegajo tiste, ki spremljajo vsakodnevna oziroma običajna opravila. Vendar je bil konkreten primer specifičen. Vojaki so se morali na opisan način hitro premikati po terenu, na katerem so bile kotanje, ki jih zaradi poraščenosti s travo ni bilo mogoče opaziti. Poleg tega tožnik ni bil poklicni vojak, temveč se je poškodoval na služenju vojaškega roka.
Kriterij nevarne dejavnosti se pri vojakih (poklicnih in tistih na služenju vojaškega roka) strožje presoja kot pri civilistih, vendar to ne pomeni, da za vojake ni nevarna nobena dejavnost. V tem primeru je bila zaradi okoliščin nevarnost vaje povečana tako, da je bil nastanek škode odvisen od naključja. Zato posledic poškodbe ni mogoče naložiti v breme tožniku, ki je vajo opravljal v skladu z ukazi nadrejenega, temveč tistemu, ki je organiziral vajo v takšnih razmerah z namenom prilagajanja vojaškega urjenja okoliščinam resničnega vojaškega spopada.