Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika. Pravna usodnost (ne)dokazanosti lastništva na zarubljenem predmetu je enako pravno usodna za obe stranki, zato je zahtevati gotovost v takšnem primeru prestrogo (glej Zobec, Komentar ZPP, str. 334 in 335). Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je spoznavna kriza (215. člen ZPP) posledica neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.
ZUS-1 člen 92. ZDrž člen 35, 35/2. ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – domneva nelojalnosti – dokazno breme – aktivno ravnanje v korist nemškega naroda – optiranje za nemški Reich – kršitev temeljnih človekovih pravic
Zgolj opustitev ravnanj, ki bi bila uperjena zoper slovenski narod ali narodnoosvobodilno gibanje, ne zadošča za izpodbitje domneve nelojalnosti.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - uporabnina - korist toženca - prikrajšanje tožnika - višina uporabnine - soglasje zapustnika za bivanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje višine tožbenega zahtevka - ugotovitev višine uporabnine na podlagi izvedenskega mnenja, pridobljenega izven pravde
Tožnica stanuje brez pravnega naslova in brezplačno v hiši, katere lastnik do polovice je drugi toženec, zaradi česar ima korist in je drugi toženec prikrajšan, ker v tem času ni mogel sam uporabljati svoje polovice hiše, niti ni mogel z njo razpolagati. Sodišči sta sicer ugotovili, da je tožnica pred zapustnikovo smrtjo v hiši brezplačno živela z zapustnikovim soglasjem. Ker pa z zapustnikom ni sklenila najemne pogodbe (ne pisne ne ustne) in ker sta toženca po zapustnikovi smrti zahtevala njeno izselitev, sta pravilno zaključili, da je ta pravni temelj prenehal. Zgolj ustno zapustnikovo soglasje ne more vezati njegovih dedičev. Zato je zahtevek za plačilo uporabnine utemeljen na podlagi 219. člena ZOR.
dohodnina - obnova postopka po uradni dolžnosti – nova dejstva ali novi dokazi - rok za obnovo – subjektivni rok za organ
Upravni organ po uradni dolžnosti obnovi postopek odmere dohodnine, če ugotovi, da je zavezanec za dohodnino prejel še druge obdavčljive prihodke, ki jih v napovedi ni navedel.
Za obnovo postopka pristojen davčni organ je šele takrat, ko mu je bil omogočen vpogled v inšpekcijski zapisnik z dne 26. 10. 2001, na pravno relevanten način zvedel za nova dejstva in dokaze, ki so oziroma kot so vsebovani v omenjenem zapisniku.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 180, 180/2, 182. ZVZD člen 5, 9, 9/2, 25. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - varnost pri delu - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - opustitev nadzora - uporaba neustreznega delovnega sredstva - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z določitvijo odgovornega delavca za varnost pri delu je prvi toženec formalno sicer zadostil zahtevi zakona po določitvi delavca, odgovornega za izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovišču, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev (25. člen ZVZD). Ker pa ni poskrbel, da bi bil pooblaščeni delavec M. G. seznanjen s konkretnimi nalogami, se stalni nadzor, ali se delavci med delovnim procesom ravnajo po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporabljajo, dejansko ni izvrševal, niti se niso izvajali konkretni strokovni ukrepi, potrebni za varno in organizirano delo različnih skupin delavcev na terenu. Prvi toženec je s tem kršil prvi odstavek 5. člena ZVZD, saj je opustil dolžno izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
dohodnina – dobiček iz kapitala – odločba o odmeri davka od dobička iz kapitala – dokončnost ali pravnomočnost odločbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da niti ZDavP niti ZDoh ne predpisujeta, da mora biti pred izdajo odločbe o odmeri dohodnine davek od dobička iz kapitala kot vir dohodnine odmerjen z dokončno oziroma pravnomočno odločbo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
Obramba zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza določno zatrjuje (1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj oziroma neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, (2) dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in (3) če z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obsojenca oziroma zanj uspešen.
ZUS-1 člen 83, 83/3, 89. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 105, 105/1.
sposobnost biti stranka – zaključek stečajnega postopka – prenehanje pravne osebe – pravno nasledstvo – zavrženje revizije
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost naročnika gradnje ceste - padec drevesa na vozilo - skrbnost dobrega strokovnjaka - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ključni vzrok za padec drevesa so bile posekane korenine. Toženka pa bi kot skrben strokovnjak morala predvideti, da se lahko drevo s posekanimi koreninami zruši in da lahko k temu pripomorejo neugodne vremenske razmere. V tako dolgem obdobju, kot je v obravnavani zadevi preteklo od gradnje ceste, pa je treba pričakovati tudi hujše vremenske neugodnosti. Toženka se svoje odgovornosti ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na nenadno zrušenje drevesa, saj bi tudi tak način padca drevesa morala pričakovati ter morala in mogla preprečiti. Sodišči sta pravilno zaključili, da je toženka kot pravna naslednica naročnice gradnje ceste za nastalo škodo odgovorna po 207. členu ZOR.
Ni sporno, da tožnik za izvedena dela, glede katerih se je sodišče prve stopnje strinjalo s presojo upravnega organa, da presegajo okvir rednih oziroma investicijskih vzdrževalnih del, ni pridobil zahtevanega gradbenega dovoljenja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012029
ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 64, 64/1.
predlog za zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – posebno premoženje zakonca upnika - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve – izločitvena tožba
Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 34, 34/2, 36, 36/1-6, 64, 64/2.
dovolitev javne prireditve – končana prireditev – obnova postopka - pravni interes za tožbo - zgolj ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta – spor zaradi varstva ustavnih pravic
Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 107, 107/1, 107/2. ZPP člen 343, 343/3, 352. ZDavP člen 47, 97.
prisilna izterjave davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave - ustavitev postopka izterjave – odpis davčnega dolga - pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe
Ker je prvostopenjski organ s sklepom zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka ustavil postopek prisilne izterjave in razveljavil dejanja, opravljena v postopku prisilne izterjave, ter z odločbo tudi ugotovil, da je pravica do izterjave davčnega dolga zastarala, da se davčni dolg šteje za neizterljivega in da se davčni dolg po izvršljivosti odločbe odpiše, si tožnica svojega položaja z odločitvijo Vrhovnega sodišča v ničemer ne more izboljšati in nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - začetek teka zamudnih obresti
Toženka je kljub drugačnemu dogovoru namensko poslani denar porabila v svojo in ne v tožnikovo korist. Ker je zanj neupravičeno obogatena in ker ni pošteni pridobitelj, ga mora vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve.
Čeprav je obdolženec prvič v kazenskem postopku, je zaključek o podanosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti utemeljen s konkretnimi okoliščinami v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem (dolžina časovnega obdobja, v katerem se obdolžencu očita fizično in psihično nasilje do svoje družine, prekomerno uživanje alkohola, pred policisti izrečene grožnje, posedovanje strelnega orožja).
ZOR člen 185, 189. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 377, 384, 384/1.
povrnitev premoženjske škode - škoda na avtomobilu - obseg škode - višina odškodnine - izguba na zaslužku - posredni oškodovanec - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka
Zaradi neizplačane odškodnine s strani zavarovalnice bi lahko nastala škoda le podjetju A. d.o.o, ne pa tudi tožniku, ki je bil v tem podjetju zaposlen.
vožnja pod vplivom alkohola - subrogacija - splošni zavarovalni pogoji - domneva alkoholiziranosti - povrnitev plačane odškodnine - leasingodajalec kot zavarovanec
Domneva alkoholiziranosti (zaradi izmaknitve preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti) velja po splošnih zavarovalnih pogojih tako v primeru, ko gre za voznika zavarovanca, kot tudi v primeru, ko gre za voznika, ki je upravljal vozilo zavarovanca, ki se ukvarja z izposojanjem vozil ali dajanjem v zakup (leasingodajalca).