pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - obrazložitev sklepa o priporu - begosumnost
Čeprav so bili v prvostopenjskem sklepu o priporu dokazi, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zgolj našteti, se je zunajobravnavni senat v drugostopenjskem sklepu (v zvezi s katerim zahteva za varstvo zakonitosti ne problematizira ničesar) opredelil tudi do vsebine dokazov, zato iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa (kot celote) povsem jasno izhaja, na podlagi katerih dejstev sta sodišči gradili zaključek o obstoju utemeljenega suma in iz katerih dokazov ta dejstva izhajajo.
ZKP člen 372, 372/1-4.KZ člen 126, 126/5, 234a, 234a/1.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost
Pri gospodarski dejavnosti ne gre le za neposredno zadovoljevanje potreb s proizvodnjo, prometom, trgovino, ampak tudi za opravljanje raznih podjetniških funkcij, ki niso neposredno vezane na zadovoljevanje družbenih potreb.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - bistvene kršitve določb postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na kršitev kazenskega zakona ni mogoče sklepati na podlagi navedb zahteve za varstvo zakonitosti, ki izhajajo iz drugačne presoje izvedenih dokazov in na njihovi podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev, kot jih je ocenilo sodišče.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Iz dejanskih ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta toženca 8. 3. 2002 skupaj (družno) pretepla tožnika – kar upravičuje sklep sodišč prve in druge stopnje o solidarni odgovornosti (tudi) drugega toženca za tožniku povzročeno škodo in ki ima materialnopravno oporo v določbi prvega odstavka 186. člena OZ.
dohodnina – ugotavljanje davčne osnove – odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Med viri dohodnine je tudi dohodek iz dejavnosti; pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti ni pogoj za vštevanje dobička v odmerno osnovo.
smrt stranke - sposobnost biti stranka v postopku - tožba vložena v imenu mrtve osebe
Po smrti fizične osebe ni več in zato ne more biti subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.
zahteva za varstvo zakonitosti - novi dokazi - obseg preizkusa - obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo
Z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženi zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka, lahko vložnik uveljavlja le tiste kršitve zakona, za katere ocenjuje, da so podane v postopku odločanja o zahtevi za obnovo kazenskega postopka.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.URS člen 14, 22.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - načelo enakosti - enako varstvo pravic
S tem, ko je sodišče kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil obsojenec v času storitve kaznivega dejanja po poklicu policist, ni kršilo načela enakosti pred zakonom, saj ima okoliščina, da deliktno ravna oseba, ki mora poudarjeno spoštovati pravni red, večjo težo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004843
ZKP člen 372, 372-5. KZ člen 41, 42. URS člen 14.
odločba o kazenski sankciji - načelo enakosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - omilitev kazni
Olajševalne okoliščine iz 2. točke 42. člena KZ kot razlog za omilitev kazni morajo biti tako tehtne, da so vsebinsko enakovredne tistim iz 1. točke - razlagati jih je torej treba restriktivno.
OZ člen 1060. ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest SRS člen 46.
Zavarovanec toženke je v danih razmerah storil vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (drugi odstavek 18. člena ZOR). V obravnavani zadevi je treba pri presoji preprečljivosti škodnega dogodka uporabiti najstrožje merilo – merilo skrajne skrbnosti. Vendar to ne pomeni, da se od vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča. Od njega se zahteva le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak.
obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - napotitev na pravdo
Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta. Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje.
Ker je toženko poslana ponudba vezala, tožnica pa je ponudbo sprejela, se šteje, da je bila pogodba sklenjena. Zahtevi za obliko (pisnost) pogodb pri prometu z nepremičninami je zadoščeno s tem, da sta pisni tako ponudba, kot njen sprejem.
Protispisnost ni podana, ko je obrazložitev sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, z izpovedbami prič in zaslišanih strank, temveč je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.
ZKP člen 258, 364, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 127, 127/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - protispisnost - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji
Z zahtevo za varstvo zakonitosti se odločba o kazenski sankciji lahko izpodbija le v okviru kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je podana, če sodišče z odločbo o kazni prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - prenos pristojnosti v izvršilnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
dovoljenost revizije - različna podlaga tožbenih zahtevkov - preživnine - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Plačilo preživnine za vsako od tožnikovih hčera je treba obravnavati ločeno: ker nobeno ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.
Določba 8. člena ZPP (prosta dokazna ocena) predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj, ne pa tudi, kadar je vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja pripora po vložitvi obtožnice.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – izdaja vodnega dovoljenja – tožba, vložena zoper drugostopenjski ali prvostopnejski upravni akt – ugoditev pritožbi – bistvena kršitev določb v postopku upravnega spora
Prvostopenjska upravna odločba je navedena tako v besedilu tožbe kot tudi v tožbenem zahtevku, s katerim se predlaga razveljavitev odločbe tožene stranke in odločbe prvostopnega upravnega organa; iz vsebine tožbe pa izhaja, da se s tožbo izpodbija nedvomno tudi odločba upravnega organa prve stopnje. Glede na navedeno je prvostopno sodišče neutemeljeno sklepalo, da v tožbi kot izpodbijana upravna odločba ni izrecno naveden dokončni upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1, torej upravni akt prve stopnje.