ZOR člen 154, 154/2, 170, 173, 174, 177, 177/2, 177/3, 200, 203.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - pojem nevarne stvari - visokotlačna vodna pištola - objektivna in krivdna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pravna podlaga za toženkino odškodninsko odgovornosto je (v bistvenem delu) v 170. členu ZOR. Delodajalec odgovarja namesto delavca tudi, če je prišlo do škode v zvezi z uporabo nevarne stvari ali pri opravljanju nevarne dejavnosti, torej če je delodajalec imetnik nevarne stvari, ki jo je uporabljal prek delavca, oziroma če se delodajalec ukvarja z dejavnostjo, ki je nevarna, nevarno dejavnost pa je izvajal s pomočjo delavca.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju s pogoji v odločbi o dovolitvi priglašenih del
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko podlago, da je tožnik gradil sporno garažo v nasprotju s pogoji v odločbi o dovolitvi priglašenih del ter da je bil njegov zahtevek za legalizacijo pomožnega objekta zavrnjen, pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz četrtega odstavka 75. člena ZUN.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 170, 170/1, 206. ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - padec na spolzkih tleh hodnika - krivdna odgovornost za ravnanje delavcev - solidarna odgovornost - izpodbijanje dokazne ocene - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije
Ker ni bilo mogoče ugotoviti deležev vsake od toženk pri povzročeni škodi, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 206. člena ZOR določilo njuno solidarno odgovornost. Odločitev o solidarni odgovornosti pravdnih strank je materialnopravno pravilna. Ni pomembno, ali je prva toženka zaradi prepoznega obvestila o nastanku škode kršila kakšno svojo dolžnost v notranjem razmerju z drugo toženko. To bi utegnilo vplivati le na odločitev o morebitnih regresnih zahtevkih med obema toženkama.
OZ člen 153, 153/2. ZPPCP člen 18, 19, 20. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost prevoznika v cestnem prometu – poškodba potnika - objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ekskulpacijski razlogi – vzročna zveza – poškodba zaradi ravnanja sopotnika – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega premeta – zavrženje revizije
Nižji sodišči sta z uporabo določb OZ uporabili napačno materialnopravno podlago. Odgovornost prevoznika v cestnem prometu je v času nastanka tožnikove poškodbe kot lex specialis urejal ZPPCP. Določbe ZPPCP vzpostavljajo objektivno odgovornost prevoznika v cestnem prometu za škodo, ki nastane zaradi potnikove smrti, okvare zdravja ali poškodbe (prvi odstavek 18. člena ZPPCP). Za tako škodo je prevoznik odgovoren, če nastane medtem, ko je potnik v vozilu ali ko vstopa v vozilo oziroma izstopa iz vozila (19. člen ZPPCP). Za oprostitev prevoznikove objektivne odgovornosti zadošča neprepričljivost ravnanja potnika in iz njega izvirajoče škode.
podzavarovanje - naknadno povečanje vrednosti stvari - trenutek sklenitve pogodbe
Tožena stranka je v sporu izrecno zatrjevala, da se je vrednost zavarovane stvari povečala šele po nastanku zavarovalnega razmerja, torej, da je podzavarovanje nastopilo šele naknadno. V skladu z ZOR do podzavarovanja ne more priti zaradi naknadnega povečanja vrednosti, saj je relevanten čas sklenitve pogodbe. Le če je v tem trenutku zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari, mora zavarovalnica povrniti sorazmeren del škode.
davek od dobička iz kapitala – prodaja nepremičnin pred potekom treh let – obseg revizijskega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju RS, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, ne glede na to, ali so bile prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bila pridobljena.
Sporna vrednost investicij, ki zmanjšujejo davčno osnovo, pa je vprašanje dejanskega stanja in ne more biti predmet revizijskega preizkusa.
dohodnina – davek od dohodkov iz dejavnosti – dokončnost in pravnomočnost odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti – vštevanje v dohodninsko osnovo
Zakon ne določa, da bi morala biti odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna, zato je bila dohodnina za leto 2001 pravilno odmerjena od osnove, v katero je davčni organ vštel tudi dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Ugovorov, ki se nanašajo na odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, ni dopustno uveljavljati v postopku odmere dohodnine.
Prehod premoženja med obstoječimi in novo ustanovljenimi gospodarskimi subjekti poteka tudi tako, da ustanovitelji gospodarski subjekt likvidirajo, vse premoženje, pridobljeno v likvidacijskem postopku, pa v celoti vložijo v novo ustanovljeni gospodarski subjekt. Med tem subjektom dejansko pride do prenosa podjetja in sicer na podlagi singularnega pravnega nasledstva.
ZPP člen 374, 374/2, 377, 385, 391, 391/2. ZIZ člen 189.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - varstvo javnega interesa - poenotenje sodne prakse
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.
gradbeništvo - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Zatrjevane zelo hude posledice sploh niso v neposredni povezavi z vsebino obravnavane zadeve (vprašanje dopustnosti obnove upravnega postopka) in jih zato tožnik ne more uveljavljati kot razlog za dovoljenost revizije.
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite zavrnila le iz razloga po tretji alineji 55. člena ZMZ, to je, da niso izpolnjeni pogoji iz 26. in 28. člena tega zakona. Zato ni upoštevna tožbena navedba, da je bila njegova prošnja zavrnjena tudi iz razloga, ker naj bi prošnjo za azil vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz Republike Slovenije in da je že pred tem zaprosil za azil v Švici, Nemčiji in Luksemburgu.
CZ (1976) člen 29, 29/1-14, 56. ZUP (1986) člen 224. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94.
dovoljena revizije – pomembno pravno vprašanje – zastaranje pravice do izterjave carine – zastaranje odmere carinskega dolga - podrejena uporaba določb upravnega postopka v carinskem postopku
Ker CZ (1976) ne napotuje na subsidiarno uporabo predpisa, ki ureja davčni postopek, je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določila takrat veljavnega ZUP (1986), ki v 224. členu določa, da materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo praviloma šele z njeno dokončnostjo.
ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti za osebo staro 16 let
Nedvomno so z aktivnim ravnanjem sposobne resnično (politično) voljo izraziti že polnoletne osebe (stare najmanj 18 let), kar je bila tudi A.A., rojena B., vse od 7. 5. 1943 dalje oziroma že od svoje poroke dalje. Upoštevaje vojno politične razmere med drugo svetovno vojno bi bilo mogoče v posameznih primerih sposobnost polnoletne osebe priznati tudi osebam, ki so med vojno oziroma takoj po začetku druge svetovne vojne že dopolnile 16 let, kar je tudi v obravnavanem primeru. V tej starosti je namreč oseba že delno (omejeno) sposobna tvoriti svojo voljo in je zato v tem obsegu tudi že sposobna aktivnega (tudi lojalnega) ravnanja. To pa pomeni, da bi A.A., rojena B., morala s svojim aktivnim ravnanjem dokazati svojo lojalnost slovenskemu narodu. Ker tega ni storila, domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž ni uspela izpodbiti. S tem pa so izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi drugega odstavka 35. člena ZDrž. Zato se A.A., rojena B., v zvezi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, ne šteje za jugoslovansko oziroma slovensko državljanko.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/4, 352.
pritožba, ki jo vloži stranka sama – zavrženje – ni postulacijske sposobnosti
Ker je pritožnik sam vložil pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
uresničevanje glasovalnih pravic med postopkom presoje koncentracije - pravni interes za tožbo - začasna odredba
Glede na to, da je bila skupščina družbe, kot enkraten in sam po sebi neponovljiv dogodek, že izvedena, tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugoditev tožbi ali predlogu za izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik za obstoj pravnega interesa izkazati, da bi ugoditev njegovemu pravnemu sredstvu zanj pomenila določeno pravno (in ne le dejansko) korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve pravnemu sredstvu izboljšal svoj pravni položaj.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, ji ni mogoče ugoditi.
ZPP člen 324, 324/3. ZDR člen 23. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 6, 6/1-10, 9, 39.
splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo - merila ugotavljanja uspešnosti delavcev - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - odtegljaji plač - razlika v plači - pobot
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatev strank, ju pobotalo, vendar pa o tožbenem zahtevku ni odločilo, zato izrek prvostopenjske sodbe ni oblikovan pravilno.
SKPG je omogočala, da je bila višina plače ob upoštevanju sprejetih meril odvisna od ugotovljene delovne uspešnosti (oziroma neuspešnosti) delavca, vendar iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi tudi toženo stranko zavezovala takšna merila. Ta zato ni imela pravne podlage, da bi tožeči stranki zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela izplačevala nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - neupravičen izostanek z dela - neenotna sodna praksa - plača
V obravnavani zadevi tožena stranka o prenehanju delovnega razmerja ni izdala nobenega akta (odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ki bi temeljil na neupravičenem izostanku z dela tožeče stranke. Ta uveljavlja svojo terjatev za plačilo plače povsem samostojno, torej brez predhodnega uveljavljanja zahtevka za presojo (ne)zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tem se kaže bistvena pravna razlika, zaradi katere ni mogoče govoriti o obstoju enakega pravnega vprašanja v obravnavani zadevi in v odločbah, na katere se sklicuje pritožba.
V dokaznem postopku ni bilo mogoče ugotoviti, glede katere konkretne dobave (kakšna naj bi bila njena vrednost in kdaj naj bi bila izvršena) naj bi tožena stranka odredila, da se jo opravi kljub temu, da ni bila pokrita s predhodnim plačilom. Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja škode, ki naj bi bila posledica nedopustnega ravnanja prav tožene stranke, bi lahko sodišče tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo že zaradi neobstoja te predpostavke odškodninske odgovornosti in se mu do ostalih predpostavk (krivda, vzročna zveza) niti ne bi bilo potrebno opredeliti.
bolniška odsotnost - začasna nezmožnost za delo - skrajšan delovni čas
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bila pri tožnici v spornem obdobju podana začasna nezmožnost za delo za 4 ure in ne za 8 ur, kot je trdila.