pripor - ponovitvena nevarnost - pripor po vložitvi obtožnice - rok za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o priporu
Čeprav višje sodišče pri reševanju pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora ni upoštevalo nekaj dni pred tem dano izjavo okrožnega državnega tožilca, da odstopa od kazenskega pregona za dve kaznivi dejanji, to ni odločilno za oceno, da je pripor še vedno potreben. Res se je zmanjšal obseg obtožencu očitane kriminalne dejavnosti, vendar ne do takšne mere, da bi to ob vseh nespremenjenih okoliščinah narekovalo drugačno odločitev, saj je obtožnica v preostalem delu postala pravnomočna, še vedno pa je podana večja teža teh dejanj glede na visoko vrednost prilaščenih in prikritih vozil in glede na delovanje, pri katerem se je združilo več oseb.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - pripor po vložitvi obtožnice - ugovor zoper obtožnico - trajanje pripora v primeru vrnitve obtožnice državnemu tožilcu v popravo
Stališče, da zaradi poteka treh mesecev ni več dopusten pripor za kaznivi dejanji, glede katerih je senat sodišča prve stopnje v ugovornem postopku po vložitvi obtožnice odločil, da se obtožnica v tem delu vrne okrožnemu državnemu tožilcu, da zahteva dopolnitev preiskave, ni pravilno. V stadiju po vložitvi obtožnice in med morebitnim ugovornim postopkom je treba glede pripora vselej ravnati po določbi 2. odstavka 272. člena ZKP in 2. odstavka 207. člena ZKP.
Sklep o podaljšanju pripora se glede izkazanosti utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitani kaznivi dejanji, pravilno opira na vloženo obtožnico, ki je postala pravnomočna. S tem je namreč pravnomočno ugotovljen tudi navedeni sum.
Če investitor izvaja dela v skladu z dovoljenjem, izdanim na podlagi 62. člena ZUN, organ urbanistične inšpekcije nima podlage za ukrepanje po 73. členu ZUN. V inšpekcijskem postopku urbanistični inšpektor predvsem ugotavlja obseg dovoljenih del, ki izhaja iz izreka odločbe, izdane po 62. členu ZUN in obseg začetih del.
izločitev sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - sodelovanje v postopku v vlogi tožilca
Čeprav se narok za glavno obravnavo, na katerem je bil v obravnavani kazenski zadevi kot okrožni državni tožilec navzoč sedanji višji sodnik, še ni začel, je podan razlog za njegovo izključitev po 4. točki 39. člena ZKP. Ker pa je kljub temu kot član senata sodeloval pri odločanju o pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo, je bila s tem storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
računovodske listine - delitvena bilanca - nastanek obveznosti
Delitvena bilanca je enostranska računovodska listina, ker jo je sestavila tožena stranka sama. Tožena stranka zato s sestavitvijo delitvene bilance ni mogla ustanoviti nobene terjatve do tožeče stranke.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vprašanje vzročne zveze je dejansko vprašanje, zato glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZUS člen 74.ZVojI člen 41, 46, 47, 51, 73, 90, 91, 91/2.
napačna uporaba materialnega prava - spremembe, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka
Sprememba v višini prejemkov, ki vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, se ugotavlja v postopku, ki ga uvede pristojni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 91. člena ZVojI); v tem postopku je potrebno ugotoviti vsa odločilna dejstva in dati stranki možnost sodelovanja.
V sklepu o podaljšanju pripora po 2. odstavku 207. člena ZKP je sodišče v zvezi z razlogi o obstoju utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitani kaznivi dejanji, ravnalo prav, ko se je oprlo na pravnomočno obtožnico, vloženo za ti dve dejanji.
priče - oprostitev pričanja - pouk in odpoved pričanju v zapisniku o glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino glavne obravnave
Kljub temu da je v sodbi sodišča druge stopnje zmotno navedeno, da zagovornik ni imel pripomb na zapisnik, saj ga obdolženec med postopkom na prvi stopnji še ni imel, ni podana kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost sodbe. Ne gre namreč za nasprotje, ki bi bilo vezano na odločilna dejstva.
ZLPP člen 11, 12, 13. ZPPSL člen 104.ZDen člen 68.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca
Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo. Taka pravica pa je vključevala tudi pravico denacionalizacijskih upravičencev do izločitve premoženja iz stečajne mase (131. člen ZPPSL) v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo stečajnega postopka.
Memorandum o soglasju med vladami Italije, Združenega kraljevstva, ZDA in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju točka 8. Zakon o državljanstvu oseb na območju, priključenem po mirovni pogodbi z Italijo k FLRJ člen 2.
ugotovitev državljanstva
Preselitev na podlagi 8. točke Londonskega memoranduma je pomenila dejansko opcijo za italijansko državljanstvo.
Tudi za razmerja, temelječa na avtorski pogodbi, ki je bila razdrta po volji pogodbenikov, velja pravilo 132. člena ZOR o vračanju prejetih izpolnitev.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožeča stranka je izpodbijala nakazila, odstope terjatev in verižne kompenzacije. Izpodbijala je torej pravna dejanja, ki niso temeljila na isti pravni in dejanski podlagi. Predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP, po kateri se tudi pravica do revizije (prim. prvi odstavek 39. člena ZPP) določi na temelju seštevka vrednosti vseh zahtevkov, torej ni izpolnjena. Obstoj pravice do revizije se mora zato določiti za vsako posamezno pravno dejanje (posamezni zahtevek) in glede na vrednost vsakega posameznega zahtevka. Za določitev vrednosti vsakega posameznega zahtevka se uporabi drugi odstavek 41. člena ZPP.
Pogodbeno dogovorjene domneve iz drugega odstavka 33. člena Splošnih pogojev za kasko zavarovanje (po kateri je tožnica prepustila v upravljanje zavarovano vozilo sinu, ki živi z njo v skupnem gospodinjstvu) ni mogoče ovreči s pasivnim zadržanjem (na kateri obravnavana domneva temelji), ampak le z ravnanjem, s katerim se domneva lahko ovrže, to je z aktivnim določenim ukrepanjem zavarovanca.