povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - sodna praksa - namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Okoliščina, da je tožnica vezana na uporabo bergel, terja ustrezno odmero odškodnine. Na drugi stopnji določena odškodnina iz tega naslova je po oceni revizijskega sodišča temu primerna, višja bi bila nezdružljiva z namenom odškodnine in bi neutemeljeno odstopala od odškodnin, ki jih sodna praksa pozna v podobnih primerih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21255
ZKP člen 340, 340/1-1, 442, 442/2, 445, 445/1, 552, 552/2.KZ člen 3, 3/2.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - branje zapisnikov o zaslišanju prič - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - obvestilo strankam o seji senata - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V skrajšanem postopku sodišče druge stopnje ni dolžno vabiti obsojenca in zagovornika na pritožbeno sejo, ker to stori le, če spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
V skladu z določbo 2. odstavka 3. člena KZ, ki je že veljal v času sojenja na prvi stopnji, bi bilo treba za obsojenca uporabiti milejši zakon, to je določbo 1. odstavka 133. člena in ne 1. odstavka 54. člena KZ-77. S tem ko je v KZ za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe predpisana namesto zgolj zaporne kazni alternativno tudi denarna kazen, je kazenska določba omiljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - zloraba procesnih pravic kot samostojni razlog izrednega pravnega sredstva - nezgodno zavarovanje - določenost zavarovalne vsote - stopnja invalidnosti - sodelovanje izvedenca - zvišanje tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine - zastaranje terjatve proti zavarovalnici
Procesne kršitve načela prepovedi procesnih pravic, ki je utemeljena le na 11. členu ZPP, sodišče ne more upoštevati kot samostojnega razloga za izpodbijanje pravnomočne odločbe.
Ni utemeljen ugovor zastaranja, ki ga poda tožena stranka glede zvišanja tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine zaradi invalidnosti, do katerega je prišlo na podlagi podanega izvedenskega mnenja, če zavarovalna vsota v polici nezgodnega zavarovanja ni določena v fiksnem znesku, za opredelitev višine terjatve pa je potrebno sodelovanje izvedenca.
Čeprav tožnik izkaže pravni interes za vložitev tožbe, mora ta interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Z zavrnitvijo njegove pritožbe proti sodbi, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo o odvzemu orožja, je postala prvostopna odločba pravnomočna in odložitev izvršbe, ki je bila predmet obravnavanega spora, po ZUS ni več možna in se zato njegov pravni položaj ne more spremeniti, zgolj ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijane sodbe pa bi bilo zanj brez učinka.
davčni postopek - odmera dohodnine - vročitev odločbe
Odločba o dohodnini je pravilno vročena, če je bila vročena tožnikovi polnoletni hčerki v skladu z 2. odstavkom 4. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96) in je ta napisala datum prevzema in se podpisala.
Nedopustno pravno sredstvo, ki ga je tožeča stranka vložila na Ustavno sodišče RS (zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti je ustavno sodišče zavrglo zaradi nepristojnosti), ne more podaljšati roka za vložitev tožbe zoper posamičen akt, ki se izpodbija v upravnem sporu.
Tožeča stranka (politična stranka) ni sledila pozivu sodišča, saj ni navedla, katerim posameznikom je bila ustavna pravica kršena in ni predložila pooblastila za zastopanje le-teh. Zato je sodišče zavrglo tožbo kot neprimerno za obravnavo (2. odstavek 29. člena ZUS). Vloge, ki se nanaša na kršitve pravic nedoločenemu krogu ljudi, ni mogoče obravnavati kot tožbe v upravnem sporu (3. odstavek 1. člena ZUS in 2. odstavek 157. člena Ustave RS).
Pri izvajanju disciplinskega postopka in izrekanju disciplinskih ukrepov zoper člane ne gre za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom, zato izpodbijana akta nimata značaja upravnih aktov po 1. odstavku 3. člena ZUS in je potrebno v takem primeru tožbo zavreči.
Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo kakšnega procesnega dejanja nima opravičenega razloga. Opravičeni razlog pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
delovno razmerje pri delodajalcih - delo s skrajšanim delovnim časom - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je revidentka v spornem obdobju bila upravičena, zaradi ugotovljenega zdravstvenega stanja, do dela s skrajšanim delovnim časom. Vendar to ni razlog, da delodajalec, ob upoštevanju priznanih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, tudi v tem času ne bi mogel ugotavljati, ali delavka vestno in temeljito izpolnjuje svoje delovne obveznosti ali ne. Zato revizijski ugovor, da delavka zato, ker je delala s polovičnim delovnim časom, ne bi mogla biti kriva za "disciplinske kršitve", ni sprejemljiv.
ZOR člen 16.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371.
prepoved povzročanja škode - plačilo nadomestila plače - delovno razmerje pri delodajalcih - preizkus izpodbijane odločbe - vrnitev delavca na delovno mesto
Presoja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, se omeji samo na preizkus izpodbijane sodbe v okviru predmeta spora (vrnitev tožnika v delovno razmerje, plačilo nadomestila plače), ne pa tudi na preizkus zunaj tega okvira (ugotovitev obstoja delovnega razmerja). Tudi v delovnem pravu velja načelo iz 16. člena ZOR, da se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To pomeni, da si mora delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo in ki v delovnem sporu uveljavlja terjatev iz naslova prikrajšanja pri plači, prizadevati, da bi nastalo škodo zmanjšal (delovno razmerje za določen čas pri drugem delodajalcu, delo po pogodbi o delu in podobno).
Pravni interes za izdajo ugotovitvene sodbe, ki ni izvršljiva in na podlagi katere ni mogoče doseči pravnih posledic, kot jih ima pravnomočna dajatvena ali konstitutivna sodba, ni podan.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 42, 42/4.ZOR člen 308, 308/1.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - plačilo dnevnic - terenski dodatek - nadomestna izpolnitev
Ker je revident že v odločbah, ki mu jih je izdal delodajalec, imel določeno, da se mu bo v času začasne napotitve izplačeval terenski dodatek, je torej ves čas vedel, kakšne so njegove pravice, po prihodu na teren je spoznal tudi stanje na terenu, moral pa je poznati tudi določbe pravilnika. Ker je od delodajalca, ne da bi temu ugovarjal (ugovori ali pritožbe zoper odločbe ali ob sprejemu terenskega dodatka niso bile nikoli zatrjevane), sprejemal izplačilo terenskega dodatka, je torej sprejel nekaj drugega, kar naj bi mu ta dolgoval, to pa pomeni, da bi morebitna drugačna obveznost delodajalca do revidenta, ki sicer izhaja iz pravilnika, s tem prenehala.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Iz določbe 6. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih izhaja, da delavcu preneha delovno razmerje, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se na delo ne vrne, s prvim dnem odsotnosti z dela. Pomembna okoliščina za odločitev je zato ugotovitev neupravičene odsotnosti. Pri odločanju je zato potrebno upoštevanje pravil o trditvenem in o dokaznem bremenu. Prav pri prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov pogosto pride do situacije, ko je trditveno breme na eni stranki, dokazno breme pa na drugi stranki, saj je zaradi zakonskih in drugih upoštevanih določb v posameznih fazah postopka trditveno breme na delavcu, dokazno breme pa na delodajalcu.
ZTPDR člen 61, 61/4, 62, 62/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40, 41. ZDR (1990) člen 1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - pravica do obrambe - vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka
Zaradi kršitve pravice iz prvega odstavka 62. člena ZTPDR ni imela na voljo časa za pripravo obrambe glede očitane kršitve, s katero tudi ni bila vnaprej pisno seznanjena. Ustna seznanitev namreč ne zadošča.
ZPP (1977) člen 117, 354, 354/1.ZODV člen 1, 1/1, 1/2, 11, 11/2.ZOR člen 18, 18/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plačilo odškodnine - sodni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičen razlog
Ker se mora odvetnik zavedati, da lahko prav nepredvidljiv dogodek povzroči zamudo roka, mora poskrbeti, da s svojimi procesnimi dejanji ne odlaša do njegovega izteka.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prepoved opravljanja del in nalog po zakonu - prenehanje delovnega razmerja z dnem vročitve pravnomočne odločbe
Ker je bilo tožniku s samim zakonom prepovedano opravljanje del varnostnika, bi mu delovno razmerje lahko prenehalo že z dnem uveljavitve Zakona o zasebnem varovanju. Zakon namreč ni določil, s katerim dnem po njegovi uveljavitvi preneha delavcem, ki jih zadene prepoved iz 10. člena, delovno razmerje. Zato je pri določitvi datuma prenehanja delovnega razmerja treba izhajati iz ureditve 2. točke prvega odstavka 76. člena ZTPDR, ki pogojuje prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu z nemožnostjo delodajalca, da bi delavcu zagotovil drugo delo. Ker je bilo s sklepi tožene stranke ugotovljeno, da drugih del za tožnika nimajo, mu je, kot sta pravilno presodili obe nižji sodišči, z dnem dokončnosti (oziroma 30 dni po dokončnosti), zakonito prenehalo delovno razmerje. Delavcu, ki mu je z zakonom prepovedano opravljati določeno delo, delovno razmerje ne preneha z dnem uveljavitve zakona, temveč z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06284
ZMZPP člen 94, 96, 96/1, 96/2, 100, 111.ZPP člen 175. Sodni red člen 92.ZNP člen 37.URS člen 11, 22, 62.
priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - sporazum med RS in Avstrijo - pravica do uporabe svojega jezika - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red
Naravo javnega reda v državi imajo nedvomno tiste njene sestavine, ki jo označujejo kot subjekt; med drugim njeni državni organi in jezik, v katerem ti poslujejo.
Po določbi 92. člena Sodnega reda sodišče stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem. Ker se dejstvo, da je bila stranka opozorjena na pravico odkloniti sprejem, ne domneva, mora po presoji vrhovnega sodišča tisto sodišče, ki opravi osebno vročitev tujega sodnega akta, to opozorilo stranki vnesti tudi v zapisnik, ki ga sestavi ob vročitvi.
Glede na jasno izjavo tožnika v dopisu sodišču "kompletno umikam zadevo", je le-to pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 32. člena ZUS in postopek ustavilo.