KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21152
KZ člen 126, 126/5, 205, 234, 234/1, 244, 244/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - oškodovanje upnikov - kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Upravljalske pristojnosti direktorja na področju urejanja delovnih razmerij niso gospodarska dejavnost v smislu 5. odstavka 126. člena KZ in zato ne predstavljajo zlorabe pooblastil s tega področja.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ zato ni podano, prav tako pa tudi ne drugo kaznivo dejanje s področja gospodarske dejavnosti.
Pravica do odpravnine ni navedena v določbi 205. člena KZ kot temeljna pravica delavcev, zato ne more biti predmet kazenskopravnega varstva po navedeni določbi.
izpodbijanje sodbe sodišča splošne pristojnosti v upravnem sporu
Sodba sodišča splošne pristojnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Upravno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, katero izredno pravno sredstvo v civilni zadevi je nameravala vložiti tožeča stranka.
Če blago v tranzitu ni prijavljeno pri namembni carinarnici, se predpostavlja, da je bilo dano v prost promet, preden je bil uveden carinski postopek. Dejstvo prestopa blaga v tranzitu čez carinsko črto se po zakonu dokazuje s potrdilom prevzemne carinarnice.
Dokazovanje tega dejstva je dopustno tudi z drugimi dokazi, vendar v tem primeru nosi dokazno breme carinski zavezanec.
ZOR člen 565. ZTVP člen 84. KZ RS člen 244. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v RS člen 83. ZTPDR člen 67, 67/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - zloraba položaja
Ker je zaradi varstva upnika v zakonu in po navedenih pogodbah določen kot edini pogoj za dopustnost predčasne vrnitve posojila le vnaprejšnja notifikacija dolžnika, je tožnik z določitvijo dodatnega pogoja posojilojemalki - nakupa delnic - prekoračil meje svojih pooblastil, zato ima njegovo ravnanje kot vodstvenega bančnega uslužbenca vse bistvene elemente kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 244. člena KZ RS.
delovno razmerje pri delodajalcih - sodni postopek - prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem prve stopnje - dopustnost revizije
Po 2. odstavku 385. člena ZPP-77 je zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka revizija dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. To pomeni, da se stranka v reviziji ne more sklicevati na prekoračitev tožbenega zahtevka iz sodbe sodišča prve stopnje tudi, če bi jo - kot v danem primeru - sodišče druge stopnje vzdržalo v veljavi.
ZKP člen 410, 410/1-1, 410/2, 413, 413/1, 421, 421/3.
obnova kazenskega postopka - kriva izpovedba - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev dopolnitve zahteve
V primeru obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 410. člena ZKP se mora s pravnomočno sodbo dokazati, da je bila zdravnica M.R.J. spoznana za krivo kaznivega dejanja krive izpovedbe (2. odstavek 410. člena ZKP). Ker take sodbe ni, ni zakonskih pogojev za obnovo postopka (1. odstavek 413. člena ZKP).
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče dopolniti v roku, v katerem lahko upravičenci vložijo zahtevo, to je v roku treh mesecev, ko je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo (3. odstavek 421. člena ZKP). Dopolnitve po tem roku zato ni mogoče upoštevati.
ZPod člen 47, 57, 57/2, 65, 65/2. ZTPDR člen 17, 17/2. ZDR (1990) člen 18, 18/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - delavec s posebnimi pooblastili - sklenitev delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi - časovna veljavnost pogodbe
Individualna pogodba o zaposlitvi delavca s posebnimi pooblastili je v veljavi do izteka časa za katerega je bila sklenjena, če iz njene vsebine ne izhaja, da bi bila po tem roku podaljšana za nedoločen čas.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40, 40-5, 41, 41/1, 41/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vodenje disciplinskega postopka
Prvi odstavek 41. člena KPDZD od zasebnega delodajalca namreč zahteva, da pred izrekom vsakega ukrepa delavca seznani z dejstvi, ki so podlaga postopku oziroma izrečenemu ukrepu, pri čemer je delavec upravičen pisno ali ustno odgovoriti na očitane kršitve delovnih obveznosti. Ustno podan zagovor delavca mora biti vpisan v zapisnik. Ker v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi revident tožnika predhodno seznanil z dejstvi, ki so bili podlaga postopka, je že zgolj zaradi tega bila dana podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku, saj sklep revidenta o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni bil izdan skladno z določili KPDZD.
ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - roki za uveljavitev sodnega varstva
Sodišče mora pri odločanju upoštevati tudi določbe 105. člena ZDR, ki dajejo delavcu v primeru molka organa pravico do sodnega varstva tudi po preteku roka iz prvega odstavka 83. člena ZTPDR. Taka določba pa spremeni naravo roka, saj rok s tako določbo izgubi naravo prekluzivnosti in se spremeni v splošen zastaralni (materialni) rok. Takega roka pa sodišče ne upošteva več po uradni dolžnosti, ampak samo na ugovor strank. Ker iz spisa ni razvidno, da bi toženec kadarkoli ugovarjal, da je vložitev tožbe zastarala, sta sodišči z upoštevanjem prekluzije po uradni dolžnosti zmotno uporabili materialno pravo.
razrešitev direktorja - delovno razmerje pri delodajalcu - razrešitveni razlog
Iz 2. člena individualne pogodbe, sklenjene s tožnikom izhaja, da sprejema naloge, pristojnosti in odgovornosti, ki jih ima kot direktor in so določene v statutu tožene stranke. To pomeni, da je bil tožnik dolžan izpolniti sprejete obveznosti in za njihovo izvršitev tudi odgovarjati. Če sprejetih dokazov in obveznosti ni spoštoval, pomeni takšno ravnanje razrešitveni razlog, določen z individualno pogodbo.
pravice iz zdravstvenega zavarovanja - ugotovitev začasne nezmožnosti za delo - bolniški stalež
Če je iz zdravniških spričeval, enako pa tudi iz izjave revidentove izbrane zdravnice razvidno, da v spornem obdobju ni bilo potrebe po bolniškem staležu, kar je potrdila v izpodbijani odločbi tudi zdravniška komisija II. stopnje, je sodišče imelo dejansko in pravno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Če med spisi, ki jih je upravnemu sodišču poslala tožena stranka v zvezi z upravnim sporom zaradi azila, ni vseh listin in podatkov, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, pa so bistveni za odločitev, upravno sodišče ne more odločiti o tožbi, ne da bi pred tem v celoti izvedlo postopek po 4. odstavku 36. člena ZUS, vključno s ponovnim pozivom toženi stranki k predložitvi spisov.
trditveno in dokazno breme - načelo materialne resnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov
Stranki sta dolžni ponuditi dejstva in dokaze, na katera opirata zatrjevana dejstva, in ki predstavljajo dejansko podlago za presojo materialnopravne vsebine sklenjenega posla. Sodišče je tisto, ki je (vedno) dolžno presoditi ponujena dejstva in dokaze in na podlagi njihove presoje odgovoriti na vprašanje, katera je pravilna materialnopravna podlaga za presojo pravnega razmerja med strankama v sporu. V konkretnem sporu gre za načelno preohlapen pristop k vprašanju, katere materialnopravne določbe je treba uporabiti in celo za izognitev odgovoru na temeljno sporno vprašanje.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZDen člen 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč
Glede na starost tožnikov (roj. leta 1933 in 1934) v času podržavljenja niti ni jasno, katere okoliščine iz 2. odstavka 9. člena ZDen, ki jih nihče ni navajal v upravnem postopku (v katerem sta imela tožnika pooblaščenca, ki je imel možnost sodelovanja v postopku) bi sploh lahko bile podane.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - interniranec
Če je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na območju bivše Jugoslavije, pa to ni bila Slovenija, je pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju prisilnega ukrepa.
Če je tožba vložena po 30-dnevnem roku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko jo je zavrglo na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
dovoljenost revizije v sporih o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zvišanje preživnine
Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju samo tedaj ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Tožbeni zahtevek za plačevanje (zvišane) preživnine je denarni zahtevek, ki se nanaša na ponavljajoče se bodoče dajatve. Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta je zato treba uporabiti 40. člen ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da ni izkazana obdolženčeva begosumnost in tudi ne nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, pri čemer zagovornik polemizira z ugotovitvami v pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.