Zgolj napovedana razrešitev župana še ne predstavlja posega v kake njegove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Zato tožnik kot župan nima aktivne legitimacije za tožbo in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo po določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Če tožba kljub pozivu k odpravi pomanjkljivosti še vedno ostane tako nerazumljiva, da je ni mogoče obravnavati, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo po določbi 2. odstavka 29. člena ZUS.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Pri osebah nemške narodnosti, za katere se po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, je za ugotovitev državljanstva FLRJ bistveno, kje so se nahajale dne 4.12.1948 (ko je bila novela uveljavljena).
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 389, 389/2, 392, 408, 408/2. ZTLR člen 28. ZJC člen 2, 3, 3/2, 4, 4/2, 5, 14, 14-14.ZZK člen 68.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - javno dobro - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - izguba statusa javne ceste - vaška pot
Zmotno je izhodišče zahteve, da je lahko sodišče prve stopnje o statusu dela sporne parcele odločilo kot o predhodnem vprašanju in zato samo za potrebe te pravde ugotovilo, da je sporni del javne poti izgubil status javnega dobra. Taka odločitev s posledično ugoditvijo tožbenemu zahtevku zaradi priposestovanja bi imela za posledico vpis tožnikove lastninske pravice v zemljiški knjigi, ta pa bi učinkoval zoper vse. Zato so pravno nepravilni tudi nadaljnji razlogi, da je tožnik lahko priposestvoval sporni del javne poti. Vaške poti so grajeno javno dobro in spadajo v kategorijo občinskih, torej javnih cest. Zato na njih po izrecni določbi 2. člena ZJC ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.
Če ni mogoče jasno zaključiti, za kakšen objekt sploh gre, tudi niso jasni pogoji gradnje. To pa pomeni, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
Ker meritve hrupa pomenijo izvajanje spremljanja stanja okolja (monitoringa), bi lahko inšpektor za okolje tožniku odredil takšen ukrep le v primeru konstantnega in samostojnega opravljanja njegove dejavnosti.
obseg povrnitve gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - totalna škoda - zapadlost odškodninske obveznosti - zamudne obresti - uporaba valutne klavzule
Dajatvenega zahtevka na plačilo določenega zneska domačega denarja kot protivrednosti določenega zneska tuje valute ni mogoče postaviti kot zahtevek za plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tujega denarja po bančnem tečaju na neki že pretekli dan. Postaviti ga je mogoče le kot zahtevek za plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tujega denarja po bančnem tečaju na dan bodočega plačila - ker samo to ustreza funkciji valutne klavzule pri dogovorjeni (ali zaradi drugih razlogov utemeljeni) vezavi dolžnikove denarne obveznosti na tujo valuto.
Pravilno je bilo upoštevano pravno pravilo drugega odstavka 189.
člena ZOR, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Sodišče prve stopnje je ugotovilo višino totalne škode na tožnikovem tovornjaku po razmerah v času sojenja. V takem primeru je sodna praksa jasna in dosledna glede uporabe pravnega pravila 186. člena ZOR (odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode), v zvezi z drugim odstavkom 189. člena ZOR in prvim odstavkom 277. člena ZOR (po katerem dolžnik dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti od dneva, ko je zamudil z izpolnitvijo denarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je citirane zakonske določbe pravilno uporabilo, ko je od prisojene odškodnine, ugotovljene po razmerah na dan 10.12.1998, prisodilo zamudne obresti za čas od 10.12.1998 do plačila.
Ukvarjanje z bistvom te pravdne zadeve pomeni ukvarjati se z vsemi zahtevanimi elementi, torej tudi (ali predvsem) z obstojem krivde tožene stranke za nastalo škodo. Ravno to pa sta sodišči storili:
raziskali in presodili sta, če je tožena stranka pri izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja namenoma ali iz malomarnosti kršila tožničino pravico do dela.
priče - nedovoljeni dokazi - oprostitev pričanja - mladoletna priča - zahteva obdolženca za zaslišanje mladoletne priče
Izvedba dokaza z zaslišanjem mladoletne priče, glede katere ni spora, da ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, je vezana na zahtevo obdolženca. V primeru sostorilstva za zaslišanje take priče o okoliščinah in dejstvih, ki se tičejo vseh sostorilcev, ne zadošča zahteva enega samega obdolženca.
Upravno sodišče je pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo zaradi nepristojnosti (1. odstavek 34. člena ZUS), saj so tožniki zahtevali obnovo postopka podelitve spomenice.
ZIZ člen 15, 46, 46/3, 55.ZOR člen 369, 372, 372/1, 379, 379/2, 1009. Zakon o zastaranju terjatev člen 10, 10/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - občasne terjatve - zastaranje stranskih terjatev
Med splošnimi določbami, v katerih ZOR opredeljuje splošna pravila o zastaranju, se v 369. členu nahaja tudi določba o stranskih terjatvah, ki pojasni odnos med glavno terjatvijo in stranskimi terjatvami v primeru zastaranja. Stranske terjatve po svojem nastanku živijo samostojno, v primeru da zastara glavna terjatev, pa zastarajo z njo.
ZOR določa v prvem odstavku 379. člena desetletni zastaralni rok. Razlog je v tem, da je terjatev v sodnem (ali drugem) postopku nedvomno ugotovljena in se mora dolžnik sprijazniti z dolžnostjo plačila. V drugem odstavku tega člena pa je predvideno, da vse občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočne (sodne) odločbe, in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Ker je za občasne terjatve v prvem odstavku 372. člena ZOR določeno, da zastarajo v treh letih, zastara plačilo obresti od glavnice v treh letih.
Sodišče ne more upoštevati pooblastila, danega osebi, ki ni fizična oseba; pooblastilo, dano fizični osebi za zastopanje pred sodiščem, je treba predložiti že pri prvem procesnem dejanju.
Tožnica, ki je v času od 2.4.1992 do neugotovljenega dne v letu 1995 prebivala v B. v BiH, ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 40. člena ZDRS, da državljan druge republike na teritoriju Republike Slovenije tudi dejansko živi.
priglasitev del - pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del
Po drugem odstavku 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se izda odločba o dovolitvi priglašenih del, če se ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev del, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
Obvezna razlaga prvega odstavka 27. člena ZDen (Ur.l. RS, št. 66/2000) pomeni drugačno ureditev vračanja nadomestnih kmetijskih zemljišč. Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zavezanec za vračilo takšnih zemljišč, če upravičencem podržavljenih kmetijskih zemljišč, zaradi razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi.
sprejem v državljanstvo - pogoji za naturalizacijo
Ni trajen vir preživljanja plača, ki jo tožnik prejema na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na podlagi delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta.
Če v odmerjenem roku niso odpravljene pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je potrebno tožbo kot nepopolno zavreči.