dvakratno plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča
Pri ponovni odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ob enaki pravni in dejanski podlagi, je potrebno že plačano odškodnino upoštevati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS06439
ZOR člen 185, 189, 190, 200.ZPKri člen 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 35/1, 35/2.ZKP člen 538, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546. ZSPOZ.
denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neupravičen odvzem prostosti - poprava krivic - politični zaporniki - pravica do povrnitve škode - povrnitev gmotne in negmotne škode - revizija zoper obsodilno kazensko sodbo
Po prvem odstavku 35. člena ZPKri imajo upravičenci, ki so zoper obsodilno kazensko sodbo uveljavili revizijo (21. do 34. člen ZPKri), in z njo uspeli, pravico do povrnitve škode po določbah 538. do 546. člena ZKP, in ne le do odškodnine po ZSPOZ. Po tretjem odstavku 5. člena ZPKri so upravičenci po ZSPOZ osebe, ki so po tem zakonu pridobile status političnega zapornika, niso pa uveljavile navedenega pravnega sredstva.
Nepopolni izvid in mnenje zdravniške komisije II. stopnje (ki se ne opredeli do potrdila lečečega zdravnika in tudi ne do izvida zdravnika specialista) ne more biti podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 21, 21/1, 55. ZDavP člen 1, 1/1, 44/1, 44/2, 44/3, 46, 46/2, 81, 81/1, 99, 99/1-2.ZPSV člen 1, 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - primernost izvršilnega naslova - sodna izvršba - izterjava zapadlih davkov in prispevkov - dolgovni seznam
Primerni izvršilni naslov za sodno zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini za izterjavo davkov in prispevkov iz dejavnosti je dolgovni seznam davčnega organa, ki vsebuje navedbo dolžnika, vrste njegovih obveznosti, višine glavnic in pripadajočih obresti za določeno obdobje, in ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med opisom dejanja in zaključki izvedenskega mnenja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je obsojenec zadal oškodovancu močan udarec v predel brade. Ta udarec je zaradi moči, s katero je bil zadan, povzročil oškodovančev padec na tla in nastanek ugotovljenih poškodb. Uporaba izraza "silovit" namesto "močan" v izreku sodbe ne predstavlja nasprotja iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Pomen obeh izrazov namreč vključuje uporabo sile z določeno stopnjo moči in intenzivnosti, ki je bila v obravnavanem primeru takšna, da je povzročila oškodovančev padec na asfaltna tla.
ZDen člen 63. ZUS člen 59, 72, 73. ZUP (1986) člen 159, 159/2. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva v zvezi s 63. členom ZDen
Za ugotovitev državljanstva tožnikov, ki sta bila v času podržavljenja mladoletna, je bistveno državljanstvo staršev, kar pomeni, da se posredno tudi v njunem primeru uporabi določba 2.
odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, če je bilo državljanstvo staršev ugotovljeno na tej podlagi. Dokazovanje dejanskega stanja, nasprotnega zakoniti domnevi iz 3. odstavka 63. člena ZDen, je bila stvar postopka ugotavljanja državljanstva njunih staršev.
Predmet upravnega spora je lahko le dejansko stanje ob izdaji odločbe prve stopnje. Zato se tožnica kot pravna naslednica umrlega investitorja ne more sklicevati na spremenjene okoliščine.
oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona na glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okrožna državna tožilka je na glavni obravnavi umaknila obtožni predlog, pooblaščenec oškodovanke pa je izjavil, da prevzema kazenski pregon. V takem primeru, ko je izjava podana v skladu s 1. odstavkom 61. člena ZKP, ni potreben nov obtožni akt, ampak se postopek nadaljuje v stadiju, v katerem je prišlo do umika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21166
URS člen 14, 22.KZ člen 41, 41/1, 41/2.ZKP člen 420, 420/2.
enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - individualizacija kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje primernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Enakost ljudi pred zakonom se zagotovi s predpisovanjem kazni v zakonu za posamezna kazniva dejanja. V okviru predpisane kazni pa se storilcu odmeri kazen ne samo po teži kaznivega dejanja in krivdi, temveč tudi z upoštevanjem ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin (individualizacija kazni) in njihovim vrednotenjem v vsakem posameznem primeru.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Če je tožnik pobegnil okupatorju med prisilno izselitvijo, je lahko izpolnjen pogoj za uporabo nekdanjega 2., sedaj 3. odstavka 2. člena ZZVN za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca.
Zakonitost konkretnega upravnega akta je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času izdaje odločbe upravnega organa. Po izdaji odločbe upravnega organa uveljavljena sprememba ZZVN (ZZVN-D), ki je za tožnico ugodnejša, ne more vplivati na dejansko odločitev v upravnem sporu, saj lahko tožnica vloži novo zahtevo.
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v teku kazenskega postopka v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom ni uveljavljal ugovora litispendence, ker naj bi oškodovanec zahtevek uveljavljal že v pravdnem postopku. Tudi v zahtevi ne zatrjuje, da bi bilo v pravdnem postopku že pravnomočno odločeno. Glede na to v zahtevi za varstvo zakonitosti ugovora litispendence ni mogoče uspešno uveljavljati, saj takšen ugovor ni revizijski razlog po določbah ZPP.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - inflacija - začetek teka zamudnih obresti
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Sodna praksa se je izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka pa mora imeti utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank, ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 29.
ugotovitev državljanstva
V upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožnica s poroko s tujim (avstrijskim) državljanom v letu 1938 pridobila tuje (moževo) državljanstvo. Od te ugotovitve je odvisno, ali je po poroki obdržala svoje dotedanje državljanstvo. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUS člen 73. Zakon o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev paragraf 42. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1.
ugotovitev državljanstva - mladoletni otroci
Ureditev Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48, 105/48) se ravna po načelu, da sledijo svojim staršem otroci, ki še niso stari 18 let; če starša nista pridobila državljanstva po tem zakonu po določbah, ki vzpostavljajo pravno kontinuiteto s pravnim redom, veljavnim pred 28.8.1945, državljanstva po tem zakonu na ta dan tudi niso pridobili njuni mladoletni otroci.
darilo - preklic darila - velika nehvaležnost - pravice in dolžnosti zakoncev - medsebojna pomoč zakoncev - razveza zakonske zveze
Sodišči 1. in 2. stopnje sta ugotovili, da je bil tožnik sposoben skrbeti sam zase in da je imel dovolj denarja za preživljanje. Ta ugotovitev je pomembna za presojo toženkinega ravnanja. Če bi namreč brez utemeljenega razloga zapustila tožnika bolnega, potrebnega pomoči in v denarni stiski, bi bilo mogoče tako ravnanje opredeliti kot razlog za preklic darila. Toda toženka se je odselila zaradi nevzdržnih razmer v zakonu, zaradi česar je bila zakonska zveza tri mesece kasneje razvezana. V razmerah, ko je bil tožnik sposoben skrbeti zase in je imel dovolj sredstev za preživljanje, ni bila dolžna vztrajati v nevzdržni zakonski skupnosti s tožnikom.
ZUS člen 73.ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - članstvo v Kulturbundu
Pri osebi, za katero obstaja arhivski podatek, da je bila član Kulturbunda, se nelojalnost iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ domneva; stranka pa mora imeti v postopku možnost dokazovati nasprotno.
Sklicevanje na splošne razmere takratnega režima, zaradi katerih so tožniki "morali" podati pisne izjave o odreku državljanstvu FLRJ po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, ne morejo biti podlaga za izpodbijanje veljavnosti javne listine (odločbe Ministrstva za notranje zadeve FLRJ o prenehanju državljanstva FLRJ).
Odločitev o odvzemu orožja je pravilno oprta na pravnomočno odločbo o prekršku, iz katere je razbrati, da vsebuje storjen prekršek takšno stopnjo nasilja, ki kaže na to, da je tožnik neprimeren za posest orožja oziroma da je od njega mogoče utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil.