odločanje sodišča prve stopnje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zapornik
Ker je določba 6. člena ZZVN izključujoče narave (tudi če so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa, tega ne more dobiti tisti, ki je prostovoljno sodeloval na strani agresorja), tožnik pa je glede svoje neprostovoljne vključitve predlagal zaslišanje prič, sodišče prve stopnje ob takšnih spornih dejanskih okoliščinah ni imelo podlage, da je v zadevi odločalo na seji in tožbo zavrnilo.
V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice (3. odstavek 1. člena ZUS) je treba navesti akt, ki se izpodbija, ga priložiti tožbi in obrazložiti, zakaj se toži. Splošno sklicevanje na prizadetost zaradi denacionalizacije ne more biti podlaga za obravnavanje tožbe. Brez ustrezne trditvene podlage tožba ni sposobna za obravnavanje. Če tožnik na poziv sodišča tožbe ne popravi, jo sodišče zavrže.
carinski prekršek - uvedba carinskega postopka po uradni dolžnosti
Če je bil tožnik s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za carinski prekršek, je bilo pravilno odločeno, ko je bilo tožniku na podlagi določbe 2. odstavka 389. člena CZ naloženo plačilo carine.
Sklep, s katerim je združenje podjetij določilo najnižjo dovoljeno ceno, pod katero člani združenja ne smejo ponujati svojih storitev, ima značilnost kartelnega sporazuma, zato je prepovedan in brez pravnega učinka. Takšne zakonske določbe ni mogoče zaobiti z določbo v internem aktu, da je nespoštovanje sklepa o najnižji dovoljeni ceni nelojalne konkurence.
Pogoj za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je tudi ta, da gre za osebo, ki je imela od prenehanja ukrepa prisilnega ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma če se je z namenom stalnega prebivanja naselila v RS najkasneje do 31.12.1945. Če ta pogoj ni izpolnjen, je bilo v revizijskem postopku pravilno odločeno, ko tožnici ni bil priznan uveljavljani status.
Če sodišče v upravnem sporu ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ni podlage za odločanje o stroških po določbah Zakona o pravdnem postopku.
Ker o poteku meje med prizadetimi lastniki ni bilo doseženo soglasje, upravni organ ne more izvesti mejnega ugotovitvenega postopka po Zakonu o zemljiškem katastru. Za ureditev sporne meje je pristojno sodišče.
ZUS člen 73.ZDen člen 63. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Če je bilo na podlagi seznama lastnikov lokalov ugotovljeno, da je bila pokojna oseba nemške narodnosti, je bilo uporabljeno arhivsko gradivo, kar je zadostna podlaga za ugotovitev nemške narodnosti. Uporaba novele 35. člena ZDrž ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava. Ker je sodišče kot relevanten štelo datum 4.12.1948 in je bilo ugotovljeno, da je bila pokojnica v tujini, tožnica pa ni v upravnem postopku in v upravnem sporu navajala okoliščin, s katerimi bi izpodbila domnevo o nelojalnosti, pritožba ni utemeljena.
CZ člen 3, 3/1-15, 122, 125, 125/1, 139, 144, 154.
zavezanec za plačilo carine
Ker je tožnik z izpolnitvijo polja 50 (glavni zavezanec) v enotni carinski listini prevzel odgovornost za predajo blaga namembni carinarnici in blago le tej ni bilo predano, je bilo pravilno odločeno, ko mu je bilo naloženo plačilo carine. Tožnik se ne more sklicevati na tek kazenskega postopka zoper druge osebe. Ni pa bistveno, če je sodišče prve stopnje zadevo presojalo po CZ iz leta 1976, saj je tranzit tudi v novem CZ/95 podobno urejen.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa begunca mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
davek od dohodkov iz dejavnosti za leto 1992 - davčna olajšava za začetnike po Zakonu o dohodnini
Pri presoji utemeljenosti zahteve za davčno olajšavo pri odmeri davka iz dohodka od dejavnosti za začetek opravljanja dejavnosti po 1.
odstavku 48. člena ZDoh mora davčni organ ugotoviti tudi drugi pogoj iz druge alinee 4. odstavka tega člena, ali je bila tožniku po predpisih, ki so veljali v času, ko je začel opravljati dejavnost, priznana davčna olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti.
nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - odredba preiskovalnega sodnika - čas izdaje odredbe
Zmotno je stališče, da sodišče v rednem sojenju nima pravice ugotavljati zakonitosti postopka organov odkrivanja pri pridobivanju dokazov po 150. členu ZKP.
Pravilen je zaključek, da gre za nedovoljen dokaz v primeru, ko je policija pri pridobivanju dokazov po 150. členu ZKP ravnala brez odredbe preiskovalnega sodnika, njihovo že opravljeno delo pa je bilo šele naknadno pokrito z odredbo preiskovalnega sodnika.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Toženca izpodbijata z revizijo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila tožnikoma prisojena odškodnina v znesku 100.000,00 oziroma 70.000,00 tolarjev. Navedena zneska ne presegata vrednosti iz drugega odstavka 387. člena ZPP.
ZUN člen 74, 74/3. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN člen 17.
ukrep urbanističnega inšpektorja - investitor
Tožnika sta investitorja, ker sta na nelegalno ograjenem objektu nadaljevala z investicijskimi deli, kot so postavitev novega ostrešja in nove strehe, obložitev sten s kombi ploščami in vgraditev novih garažnih vrat, torej nadaljevala z gradnjo brez ustreznega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21163
KZ člen 54.ZKP člen 420, 420/2, 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti ni mogoče ponovno odločati o višini ugotovljene škode in z njo povezano odločitvijo o višini premoženjskopravnega zahtevka.