pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice
Določba 2. odstavka 207. člena ZKP ne zahteva, da se v izrek sklepa zapiše čas podaljšanja in datum, da katerega se podaljšuje pripor. Senat je namreč vezan na zakonsko določbo o času, za katerega je mogoče podaljšati pripor.
ugotovitev državljanstva - izguba državljanstva s sodbo vojaškega sodišča
Po določbi 1. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu (DFJ) veljajo za državljane FLRJ vse osebe, ki so bile na dan 28.8.1945, ko je zakon začel veljati, po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Ker je bila upravičencu s sodbo vojaškega sodišča dne 22.8.1945 izrečena kazen izgube državljanstva in pravne posledice, ki izvirajo iz te sodbe, niso bile odpravljene, ta na dan 28.8.1945 po veljavnih predpisih ni bil državljan FLRJ.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja zakonca - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - potrebe upravičenca do preživnine - višina preživnine
ZSKZ člen 2, 2/2, 2/3, 17, 17/1, 17/2, 17/6. Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 1, 1/2. ZPD člen 4, 5, 12, 12/12, 13.
davek od prometa proizvodov - davčni zavezanec - koncesijsko razmerje za izkoriščanje gozdov v državni lasti
Če tožnik na podlagi koncesijskega razmerja za izkoriščanje gozdov v državni lasti kot prvi prodajalec prodaja les in lesne gozdne sortimente, pridobljene iz gozdov v državni lasti, je zavezan za plačilo davka od prometa proizvodov po tarifni številki 2 Tarife davka od prometa proizvodov.
Če tožnik v tožbi ne navede, da vlaga tožbo zaradi molka organa druge stopnje, pač pa se sklicuje le na upravni akt organa prve stopnje, tožbi pa tudi ne priloži prilog, je pravilen poziv za dopolnitev tožbe z izvirnikom ali kopijo upravnega akta, ki se izpodbija.
lastninsko preoblikovanje podjetij - ponudba v odkup - pristojnost odločanja v upravnem sporu
Dopis SRD d.d. - ponudba za odkup nepremičnin - ni ne po obliki in ne po vsebini upravni akt, ker ne vsebuje odločitve (in ne ugotovitve) o kakšni pravici, obveznosti ali koristi posameznika ali pravne osebe. Gre le za akt poslovanja začasnega lastnika teh sredstev.
pravica do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
S trditvijo, da je bil zaradi vinjenosti in borelioze neprišteven, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj s tem izpodbija ugotovitev sodišča o njegovi prištevnosti, ki je bila sicer zmanjšana, a ne bistveno. Z zahtevo za varstvo zakonitosti pa tega razloga ni mogoče uveljavljati.
Primernosti kazni, izrečene v okvirih predpisane kazni, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - pregnanec
Tožnici ne gre status pregnanke, saj je bila pregnana iz svojega kraja, ki leži izven Slovenije in se je po koncu druge svetovne vojne vrnila v svoj kraj. Lahko pa uveljavlja status pregnanke po določbah ZZVN-D.
ZKP člen 75, 75/1, 93, 93/2, 96, 96/1, 421, 421/1. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) tarifna številka 10, 10-4. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) člen 10, 10/2, 16, 16/1, 16/3.
stroški kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o višini stroškov - rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov - odvetniška tarifa
V sklepu o ustavitvi kazenskega postopka je bilo glede stroškov med drugim odločeno, da nagrada zagovornika bremeni proračun. Pravilno je stališče zagovornika po pooblastilu, da je v imenu in za račun obdolženca upravičen zahtevati povrnitev tudi tistih stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na nagrado obdolženčevega prejšnjega zagovornika.
Ker iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa ni določno razvidno, katere postavke zagovornikovega stroškovnika je sodišče upoštevalo pri odmeri stroškov in katere je zavrnilo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Določbe 1. odstavka 16. člena Odvetniške tarife si ni mogoče razlagati tako, da velja le za morebitno spremembo števila točk za posamezno storitev znotraj veljavne tarife, ne pa tudi takrat, ko sodišče uporabi tarifo, ki v času odmere ne velja več.
Če je zagovornik vložil zahtevek za povrnitev stroškov v imenu in za račun obdolženca, temu ne gredo zamudne obresti iz 3. odstavka 16. člena Odvetniške tarife.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je ob času odločanja revizijskega organa ZZVN za priznanje statusa begunca določal enake pogoje kot ob času odločanja organa prve stopnje; ZZVN tedaj še ni priznal statusa begunca osebam, ki jim je okupator požgal ali porušil hiše oz. stanovanja.
Zakon določa, da je posest dobroverna (poštena po pravnih pravilih Občnega državljanskega zakonika, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Revizija ima prav, da je treba v takšnih primerih dognati opravičljivost zmote. V obravnavanem primeru pa po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ni šlo za to, da prvotna tožnika ne bi vedela, da sporna zemlja ni njuna, niti za to, da tega ne bi mogla vedeti, ker sta pač vedela, da je nista kupila. Pri njima je šlo za tako imenovano nepristno posest (possessio vitiosa), o kateri se govori, kadar je pridobljena, poleg drugih primerov, z zlorabo zaupanja. Ko je toženka dopuščala prvotnima tožnikoma uporabo sedaj spornih parcel, tega zaupanja ne bi smela zlorabiti za njuno prisvojitev.
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo poslal takratni nemški delovni urad na nemškem zasedbenem območju in pri katerih obstajajo, v času dela oziroma zaposlitve, vsi elementi delovnega razmerja.
Zatrjevani razlog za zamudo, to je huda bolezen uradnice iz pisarne tožnikovega pooblaščenca in službena pot pooblaščenca samega, oboje na zadnji dan pritožbenega roka, ne predstavljata opravičljivega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče ugoditi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izvedba predlaganih dokazov v smeri zatrjevanega obstoja okoliščin za zamudo je nepotrebna, saj na drugačno odločitev v tej zadevi ne bi mogla vplivati.
varstvo industrijske lastnine - plačilo pristojbin za pridobitev pravice industrijske lastnine
Možnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene.
V obravnavanem primeru gre za pogodbo, za katere veljavnost se ne zahteva nobena oblika. Zato je veljaven tudi ustni dogovor med strankama o pogoju kot sestavini pogodbe.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Če tožnik ne izkaže, da je pred vojnim nasiljem nemških okupacijskih oblasti, ki temelji na političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogih, pobegnil v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, do statusa žrtve vojnega nasilja - begunca ni upravičen.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožniku, ki je prostovoljno odšel na delo v Avstrijo avgusta 1941, torej še preden je okupator v oktobru 1941 izdal objavo o izselitvi Slovencev iz tožnikovega kraja, ne gre status žrtve vojnega nasilja - begunca, saj tožnik nasilnega dejanja okupatorja ni mogel občutiti.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - nastanek škodljivih posledic - dejanje majhnega pomena
S tem ko je soobsojenka po naklepnem napeljevanju obsojenca predrugačila pravo listino z namenom, da bi se uporabila kot prava, so škodljive posledice že nastale - prava listina je bila predrugačena. Škodljive posledice tako niso nastale šele, ko je drugi soobsojenec tako predrugačeno listino uporabil kot pravo. Zato tudi stališče, da so podane okoliščine, ki opravičujejo uporabo inštituta dejanja majhnega pomena, ni utemeljeno.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Splošne okoliščine vojne s posledicami, kot so množične aretacije, izgoni in podobno, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.