ZOR člen 154. ZPIZ (1992) člen 32, 43, 244, 244/3.
izračun pokojninske osnove - podatki za izračun - obveznost posredovanja podatkov SPIZ - odškodnina - elementi odškodninskega delikta
Novela zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je spremenila določbe glede izračuna pokojninske osnove tako, da je določila, da se za njen izračun vzamejo osebni dohodki doseženi po 1.1.1970. Samo, če s takšnimi podatki razpolagata matična evidenca in zavarovanec, se je lahko za izračun pokojninske osnove uporabilo tudi osebne dohodke od leta 1966 dalje. Ker matična evidenca očitno teh podatkov ni imela, je revidentka take podatke morala posredovati organom SPIZ, ne pa tožena stranka. Zato sodišče ni moglo najti protipravnega ravnanja tožene stranke, ki bi lahko bilo temelj za priznanje tožničinega zahtevka.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS31396
ZPIZ člen 7, 7/1, 262, 262/1.ZUP člen 49, 250, 250/1.
vložitev predloga za obnovo postopka - uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja - pravdno upravičenje za vložitev pravnega sredstva
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum), ki pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev, je procesna predpostavka (zavrženje tožbe), stvarna legitimacija (legitimatio ad causam) pa je vprašanje vsebine in pove ali je nekdo lahko subjekt uveljavljanja pravice (aktivna legitimacija) oziroma obveznosti (pasivna legitimacija), presoja pa se po materialnem in ne procesnem pravu. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije je predmet tožbenega temelja, zato se v primeru, če se ugotovi, da ta ni podana, tožbeni zahtevek zavrne. To pa pomeni, da s pravdnim upravičenjem ugotavljamo samo dopustnost tožbe, s stvarno legitimacijo pa njeno utemeljenost. V prvem odstavku 262. člena ZPIZ je določeno, da se postopek za uveljavljanje pravic začne samo na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika, postopek za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja pa se, po določbi drugega odstavka istega člena, lahko začne tudi na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi ali zdravniške komisije. Iz povedanega sledi, da zakon daje lastnost stranke, predvsem glede začetka postopka uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, praktično samo zavarovancu. In ker gre v spornem primeru dejansko za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja, bi obnovo postopka lahko predlagala samo zavarovanka sama, ne pa tudi njen delodajalec.
Za ugotovitev pravne veljavnosti obsega procesnih dejanj pooblaščenca (delni umik tožbe) je bistvena vsebina pooblastila, ne pa vsebina izjave pooblastitelja, ki jo je dal pooblaščencu. Pomembno je torej tako imenovano zunanje, ne pa notranje pravno razmerje.
URS člen 138, 140. UZ člen 5.ZU člen 101, 103, 103/2.ZPDF člen 4.ZID člen 1, 2, 26, 26/1, 26/2. ZDSS člen 18.
pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - sodni postopek - delovno razmerje v državnih organih - delo v občinskih organih
Prevzem državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin, ne sme in ne more vplivati na tiste pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec imel, ko je opravljal delo v občinskih organih.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače - obračun in izračun plače - dokazi in izvajanje dokazov - listina - dokazna vrednost
Pravilnosti obračunov in izračunov plač kot tožbene podlage ni mogoče izpodbijati s pavšalnimi ugovori. Ker je šteti obračun za zasebne listine, jih sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov, saj niso podvržene dokaznemu pomenu iz 1. odstavka 230. člena ZPP-77.
delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Naklep tožnika za storitev hujše kršitve delovnih obveznosti se kaže v tem, da je s podpisom potrdil naročilo za prodajo pod ceno, da je priznal, da je prodajal pod ceno, ki je bila določena v ceniku in da je ravnal v nasprotju s prakso, ki je veljala pri toženi stranki.
pravice iz invalidskega zavarovanja - sprememba že priznanih pravic
Čeprav ima prav revizija, da je sodni postopek postopek polne jurisdikcije, pa to praviloma pomeni odločitev v okviru dokončne odločitve predhodnega postopka. Zato bi bilo treba za uspeh v sodnem postopku dokazati, da je zatrjevana psihoorganska prizadetost revidenta obstajala že v letu 1996 in da je bila ta taka, da je povzročila izgubo revidentove delovne zmožnosti. Samo s takim dokazom bi bilo možno doseči spremembo že priznanih pravic revidenta iz invalidskega zavarovanja in mu priznati pravice kot invalidu I.
kategorije invalidnosti, namesto pravic invalida III. kategorije invalidnosti. Takega dokaza, kljub številnim izvedenskim mnenjem in zdravniškim spričevalom, v spisih ni in zato je sodišče pravilno in v skladu z izvedenimi dokazi, zahtevek za priznanje večjih pravic iz invalidskega zavarovanja kot neutemeljen zavrnilo.
sodni postopek - umik tožbe - pooblastilo - obseg pooblastila
Revident je podpisal univerzitetnemu diplomiranemu pravniku splošno pooblastilo za vsa pravdna dejanja, zlasti tudi za umik tožbe. Na podlagi takega pooblastila je revidentov pooblaščenec sodišču poslal vlogo - delni umik tožbe - s katero je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja in izplačilo odpravnine revidentu kot trajnemu tehnološkemu presežku. Ker je bila vloga v skladu s podpisanim pooblastilom (96. člen ZPP), je sodišče pravilno in v skladu z določbami 188. člena ZPP vzelo delni umik na znanje in v obsegu umika postopek ustavilo.
ZTPDR člen 1, 1/2. ZDR (1990) člen 106, 106/1. SKPGD člen 14.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - ugovor zoper sklep o razporeditvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pri razporeditvi na sedež v Ljubljani bi tožena stranka morala upoštevati določbe 14. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki določa, da delavca brez privolitve ni mogoče razporediti iz kraja v kraj, če bi pot na delo in iz dela trajala normalno več kot tri ure. Ker sporna razporeditev predstavlja po ugotovitvah sodišča prav tako razporeditev, je bila brez soglasja tožnika nezakonita, kar je pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi. Ker je tožnik vložil ugovor zoper sklep o razporeditvi na sedež v Ljubljani, revidentka pred odločitvijo na organu druge stopnje (2.7.1998) ni imela pravne podlage za odločitev, da tožniku preneha delovno razmerje, ker od 15.6.1998 ne hodi na delo niti ne dela, saj ta ni imel veljavne razporeditve. Upoštevati pa je tudi treba, da sklep o prenehanju delovnega razmerja ni postal dokončan, ker tožena stranka ni odločila o tožnikovem ugovoru zoper sklep.
O sporu, ki je bil začet po odločbi stečajnega senata zaradi ugotavljanja obstoja terjatve, prijavljene v stečajnem postopku in je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, odloča po izrecni določbi 6. točke 483. člena v zvezi s 7. točko 2. odstavka 32. člena ZPP okrožno sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21161
KZ (1977) člen 103, 103/2.ZKP člen 372, 372-2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opis kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 103. člena KZ-77 ne sodi opis obsojenčevega krivdnega odnosa do dejanja, ampak je to stvar njene obrazložitve.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Realna nevarnost, da bi obdolženec, zoper katerega obstoji utemeljen sum storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena ZKP, na prostosti nadaljeval z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj, je podana glede na obdolženčevo prejšnje življenje, ko je bil kot mladoletnik že obravnavan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja in mu je bil 27.3.2000 izrečen vzgojni ukrep socialnega varstva, glede na dejstvo, da je bil v relativno kratkem času po izreku tega ukrepa ponovno prijet z veliko količino mamila, da je po doslej zbranih dokazih organiziral nabavo in prodajo mamila končnim kupcem, da ni zaposlen, nima rednih dohodkov in je brez lastnega premoženja.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - zavrženje revizije
Ker revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta ne presega določenega zneska, v tej zadevi pa sploh ni bil naveden, pomeni, da je bila revizija vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti. Takšna revizija je nedovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21296
KZ člen 69, 69/1.ZKP člen 420, 420/2.
varnostni ukrepi - odvzem predmetov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ker je obsojenec dvignil letalski vozovnici samo zato, da bi prišel preko Buenos Airesa in Zuericha v Slovenijo zaradi storitve kaznivega dejanja po 2. in 1. odstavku 196. člena KZ, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je na podlagi 1. odstavka 69. člena KZ odvzelo letalski vozovnici, saj sta bili uporabljeni za storitev kaznivega dejanja.
Vrhovno sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne odloča o primernosti izrečene kazni.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika nevarne stvari - krivdna in objektivna odgovornost - viličar
Imetnik viličarja je objektivno odgovoren za škodo, povzročeno z viličarjem čeprav izven delovnega časa, ker je hranil stroj na kraju, ki je bil dostopen njegovim delavcem tudi po končanem delu.
prodaja - oblika pogodbe - sklenitev pogodbe - prejem pisnega izvoda pogodbe - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Pisna pogodba je namreč sklenjena, ko jo podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. Za veljavnost pogodbe zakon ne predpisuje, da mora prejeti vsaka pogodbena stranka listino. Še več, dopušča podpis samo ene listine. Listina o prodajni pogodbi ni vrednostni papir, za katerega velja načelo inkorporacije.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - pravica do enakega varstva pravic - revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - vzročna zveza
Vprašanje vzročne zveze med škodo, ki je tožnici nastala v obravnavani prometni nesreči, in težavami, ki jih tožnica sedaj ima, sodi v dejansko podlago spora, ki ga revizijsko sodišče v revizijskem postopku ne sme ponovno preizkušati (tretji odstavek 370. člena ZPP).