privatizacija stanovanj - pravica do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice - zamenjava stanovanja s soglasjem lastnika - odkup z zamenjavo pridobljenega stanovanja
Po določilu 117. člena SZ je za odkup stanovanja bistveno imetništvo stanovanjske pravice na določenem stanovanju na dan uveljavitve SZ, to je 19.10.1991. Zato tožnik po navedenih pogojih ne more zahtevati odkup drugega stanovanja, ki ga je dobil z zamenjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS06238
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 394, 395, 398, 456. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 29, 29/1, 37, 37/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
ZGD v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. člen ZGD) sicer nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe. Ta okoliščina pa ne more pomeniti, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne bi delilo med delničarje oziroma družbenike. To stališče ima oporo v 395. členu ZGD oziroma v 456. členu ZGD za družbe z omejeno odgovornostjo.
Izbris (prenehanje) družbe iz sodnega registra zaradi neuskladitve družbe z ZGD po določilu prvega odstavka 37. člena ZFPPod ni pogojen s predhodnim dogovorom delničarjev o delitvi premoženja (četrti odstavek 27. člena ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD), zato ne more biti aktivna legitimacija tožnika v predmetnem sporu odvisna od takega dogovora.
ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1-6. ZPP (1977) člen 421, 421-9, 423, 423/1-6.
obnova postopka - novi dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka
Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga novih dokazov začne teči odkar je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa odkar jih je dobila.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora - sklep o podaljšanju pripora - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav preiskovalni sodnik v predlogu ni navedel časa, za katerega predlaga podaljšanje pripora, navedel pa je razloge za njegovo podaljšanje, izvenobravnavni senat ni kršil 2. odstavka 205. člena ZKP, saj je v sklepu opredelil trajanje pripora znotraj zakonitega roka, pri čemer je upošteval, da mora pripor trajati čim krajši čas.
Ko obstajajo razlogi za odreditev oziroma podaljšanje pripora in so ti ustrezno in zadostno obrazloženi, ni nobene potrebe, da bi sodišče posebej obrazlagalo, zakaj drug ukrep - hišni pripor - v konkretnem primeru ni ustrezen.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS06230
ZZZDR člen 54, 59.ZNP člen 118, 122, 122/2, 122/3.ZOR člen 360, 371.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca po vložitvi tožbe na delitev skupnega premoženja - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja
Dokler se zakonca ne sporazumeta o deležih na skupnem premoženju oziroma, če sporazuma ni, dokler teče pravdni postopek, v katerem sodišče ugotavlja deleže na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, ki to premoženje zadevajo (tudi če so denarni), ne začne teči.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zmotno je stališče, da se sodišče pri presoji obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne sme sklicevati na podatke o kazenskih postopkih, ki niso pravnomočno končani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je toženčeva izvenzakonska partnerica upokojena sodna uradnica in da opravlja posle sodnice porotnice pri Okrožnem sodišču v X., samo po sebi še ne poraja dvoma v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v X.. Pri uresničevanju svojih pravic mora namreč sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi).
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - zavrženje revizije
Tožnik vrednosti spornega predmeta niti v tožbi, niti v okoliščinah, ki jih dopušča določba 40. člena ZPP, ni označil. Zaradi tega pravice do revizije nima.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega
Do odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti so upravičeni posredni oškodovanci le izjemoma, kadar gre za posebno težko invalidnost. Sodna praksa razlaga pravni standard posebno težke invalidnosti omejevalno. Gre za stanje, ko prizadeti izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. Pri tožniku, ki je skoraj v celoti izgubil vid na eno oko ne gre za tako invalidnost, takemu stanju se niti ne približuje. Izvedenec je v odstotkih ocenil njegovo invalidnost z 29,30 %.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21099
URS člen 29.ZKP člen 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 166, 178, 178/5.KZ člen 311, 311/2.
nujna preiskovalna dejanja - obveščanje obdolženca o nujnih preiskovalnih dejanjih - prvo zaslišanje obdolženca - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo
V sklepu o odreditvi pripora je pri opisu znakov kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ navedeno, da je osumljeni skupaj s soosumljencem iz koristoljubnosti proti obljubljenemu plačilu spravil preko meje Republike Slovenije dva državljana Republike Makedonije. Čeprav višina obljubljenega plačila ni navedena, to na pravno opredelitev očitanega kaznivega dejanja ne vpliva.
Če bi bilo nevarno odlašati z zaslišanjem prič, potem o takem preiskovalnem dejanju ni potrebno obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca (5.odstavek 178. člena ZKP). S tem ko zagovornica navaja, da v konkretnem primeru ni šlo za tako situacijo, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če preiskovalni sodnik ni obvestil osumljenca o zaslišanju prič, čeprav niso bili podani razlogi iz 5. odstavka 178. člena ZKP, dokaz z zaslišanjem prič ni nedovoljen dokaz.
Ker sta bili priči zaslišani pred osumljencem, preiskovalni sodnik pa ga ni seznanil s tem, kar sta izpovedali, je bilo kršeno določilo 5. člena ZKP, saj osumljencu ni bilo omogočeno, da bi se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča stranka v postopku
Med tehtne razloge za prenos pristojnosti je nedvomno mogoče uvrstiti okoliščino, da je stranka postopka sodnik sodišča, na katerem naj bi tekla zadeva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - varščina
Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper pravnomočni sklep, s katerim je bilo odločeno, da varščina pripade proračunu. Ugotovitev v obeh napadenih sklepih, da je obdolženec pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku, je dejansko vprašanje, ki se dokončno reši v rednem postopku. Zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Izjavo volje za sklenitev pogodbe lahko stranki izrazita z vsakim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja za sklenitev pogodbe obstoji. Fakture, ki jih je tožena stranka poslala tožeči stranki, so imele funkcijo ponudbe. S tem, da je tožeča stranka v fakturah navedeno ceno plačala, je ponudbo sprejela. S tem je bila pogodba sklenjena.
odškodninska odgovornost šole - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - obrnjeno dokazno breme - krivdna odgovornost - šolsko tekmovanje - skok v višino - povrnitev škode - vmesna sodba
Tožena stranka ni dokazala, da naj bi Osnovna šola Ž. kot organizator šolskega tekmovanja doskočišče za skok v višino opremila s stranskimi blazinami. Dokazala tudi ni, da naj bi Osnovna šola P., ki je tožnika prijavila na tekmovanje, pred tem tožnika dovolj pripravila nanj. Zato je odločitev obeh sodišč o obstoju krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke kot zavarovatelja splošne odgovornosti obeh šol materialnopravno skladna z določbo prvega odstavka 154.
člena ZOR. Prav zaradi ugotovljenih opustitev je tožnik pri skoku v višino s hrbtom nazaj padel in ob padcu udaril z glavo ob gola tla.
Tožeča stranka je z vpisom v polje 50 enotne carinske listine navedena kot glavni zavezanec in je s tem prevzela jamstvo za obveznost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če prevoznik v odrejenem roku ne bi predal blaga prevzemni carinarnici.
denacionalizacija gozdov - povečana vrednost nepremičnine
Tudi pri denacionalizaciji gozdov je potrebno uporabiti 25. člen ZDen in ugotoviti, ali se je zaradi izgradnje gozdnih cest povečala vrednost gozdnih parcel, ki so predmet vračanja. Gozdne ceste niso javno dobro. Pri vrednosti ne gre za vrednost cest, ampak za vrednost gozdov. Zato amortizacija cest ni pomembna.