zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti sklicuje na pritožbena izvajanja glede kršitev zakona, a jih v zahtevi ne obrazloži, vrhovno sodišče teh kršitev v skladu s 1. odstavkom 424. člena ZKP ne preizkusi.
Ker pri odmiku nadstreška 0,20 m od sosednjega zemljišča ni mogoče brez podlage v priglasitvi izključiti neposrednega vpliva meteorne vode in snega na sosednje zemljišče, bi morala že priglasitev vsebovati način odvajanja meteorne vode in snega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodišča
Zgolj "občutek, da imajo določeni ljudje vpliv tudi na Okrajno sodišče v Kranju, in je zato pričakovati nepredvidene stvari v razsojanju in odločanju tega sodišča", za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne zadošča.
Če je tožba zaradi molka vložena prezgodaj, ker ob njeni vložitvi še ni preteklo 7 dni odkar je tožeča stranka pozvala organ druge stopnje, naj odloči o zadevi, se pozneje izdana drugostopna odločba lahko izpodbija le s samostojno tožbo.
dohodnina za leto 1994 - višina priznanih normiranih stroškov
Kadar zavezanec dejanskih stroškov ne uveljavlja, se kot osnova za odmero davka od dohodka šteje dohodek, dosežen z najemninami, zmanjšan za 40%, kolikor znašajo normirani stroški.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - bivališče prič in sedež enote pravdne stranke na območju drugega sodišča
Vrhovno sodišče je pri odločitvi, da ne ugodi predlogu za delegacijo pristojnosti, upoštevalo tudi, da postopek teče že več kot šest let in da po stanju spisa ni videti ovir, da se brez zamude nadaljuje in konča. Prenos zadeve na drugo sodišče bi pomenil nujno podaljšanje postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Ker po določbi 4. odstavka 70. člena ZKP postavljenemu zagovorniku po uradni dolžnosti preneha njegova funkcija, ko postane sodba pravnomočna - izjeme so, če je obdolžencu izrečena kazen zapora dvajsetih let ali če je nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam uspešno brani - ga mora obsojenec pooblastiti za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik izpodbija dokazno ceno sodišč prve in druge stopnje, kar pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pripor - priporni narok - združitev zadev - predlog za odreditev pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je državni tožilec na pripornem naroku združil in pozneje tudi v teku postopka zahteval preiskavo še za drugo kaznivo dejanje, ni bil kršen 204.a člen ZKP. Predlog državnega tožilca za združitev zadev na pripornem naroku pred preiskovalnim sodnikom tako ne izključuje možnosti, da se vsebina pridružene zadeve ne bi ocenjevala z vidika obstoja posebnih okoliščin, ki narekujejo odreditev pripora.
stroški kazenskega postopka - predkazenski postopek - nedovoljeni dokazi - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se pravnomočna sodba ne opira na odločbo o pridržanju obsojenca, ugotavljanje nepravilnosti postopka organov za notranje zadeve v predkazenskem postopku ne more biti predmet presoje v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Obsojenčeva pravica do obrambe ni bila prekršena, če je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje predlagal zaslišanje priče (natakarice, pri kateri ni navedel imena in priimka, in za katero je obstajala le verjetnost, da je videla dogodek), višje sodišče pa je ocenilo, da glede na zbrane dokaze dokaznega postopka ni potrebno dopolnjevati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21144
ZKP člen 236, 327.KZ člen 201, 201/2.
glavna obravnava - priče - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane med zasliševanjem priče - oprostitev pričanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Kršitev v škodo obrambe ni bila storjena, s tem ko je bil obsojenec v času zaslišanja oškodovanke v skladu s 327. členom ZKP napoten iz razpravne dvorane. Iz zapisnika o glavni obravnavi namreč sledi, da mu je bila po vrnitvi prebrana njena izpovedba ter je bil vprašan, če ima kakšne pripombe, ki jih je tudi podal na zapisnik.
Posojilo, dano osebi, ki ga je vnesla v sredstva svoje d.o.o., ni posojilo družbi marveč fizični osebi, če ni bilo poprej dogovorjeno in listinsko izkazano, da gre za posojilo družbi.
Tožnik, kljub dvakratnemu pozivu, da v tridesetdnevnem roku popravi pritožbo tako, da pošlje sodišču prevod pritožbe v slovenski jezik, in kljub opozorilu na posledico, če tega ne bo odpravil, nerazumljive vloge v srbskem jeziku ni popravil, zato je pritožbeno sodišče njegovo vlogo zavrglo na podlagi 4. odstavka 108. člena ZPP v povezavi s 16. členom ZUS.
ZPP (1977) člen 90, 90/1, 354, 354/2-7. ZUS člen 16.
pomankljiva tožba - zahteva zo odpravo pomanjkljivosti tožbe, poslana osebi, ki ne more biti pooblaščenec
Ker je sodišče poslalo zahtevo za odpravo pomanjkljivosti tožbe združenju, ki ne more biti pooblaščenec, ni ravnalo v skladu z določbo 1. odstavka 29. člena ZUS.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na stališče, da je treba upoštevati pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi čas čakanja na to odškodnino. Nima pa prav, ko uveljavlja, da bi bilo treba to posebej številčno izkazati. Določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo je kompleksno. Sodišče mora upoštevati vse okoliščine, tako objektivne, kot subjektivne na strani oškodovanca in poleg tega tudi čas čakanja na odškodnino. Vendar posameznih elementov ni mogoče in tudi ni potrebno posebej številčno prikazovati, saj pri tem ne gre za uporabo tarif, ampak za individualno presojo vsakega zahtevka. V obravnavanem primeru je prisojena odškodnina na zgornji meji odškodnin, ki jih pozna sodna praksa za podobne primere, iz česar sledi, da je bila pravilno upoštevana poleg vseh drugih upoštevnih okoliščin tudi dolgotrajnost postopka.
Pri navedbi pravne podlage pogojne obsodbe, ko je v izpodbijani sodbi naveden 2. odstavek 50. člena ZKP in ne KZ, gre za očitno pisno napako. To pa je v smislu 1. odstavka 365. člena ZKP mogoče popraviti ne samo na zahtevo strank ampak tudi po uradni dolžnosti.
Nesprejemljivo je stališče, da se stvarna pristojnost prvostopenjskih sodišč po končani preiskavi presoja glede na vloženo zahtevo za preiskavo. Glede na rezultate preiskave namreč državni tožilec v skladu s 3. točko 2. odstavka 45. člena ZKP vloži obtožni akt - v konkretnem primeru obtožni predlog - pred pristojnim sodiščem.
zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S trditvijo, da je bilo kaznivo dejanje sprovocirano s strani tajnega policijskega sodelavca, obsojenec uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če je kazen izrečena v zakonsko določenem okviru, je z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.