določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
V postopku so se pojavile, sledeč izjavam procesnih udeležencev, napetosti, ki povzročajo motnje v poteku pravdnega postopka in s tem v zvezi njegovo podaljševanje. To pa je gotovo tehten razlog, ki ga določba 67. člena ZPP predvideva kot podlago za odločitev o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Upravni spor je mogoče sprožiti tudi v primeru molka upravnega organa prve stopnje in upravnega organa druge stopnje pod pogoji 2. in 3. odstavka 26. člena ZUS. Vendar pa je mogoče tako tožbo vložiti le do takrat, dokler molk organa resnično traja in dokler ni izdan upravni akt, zoper katerega ima stranka možnost uporabiti pravno sredstvo, če z njim ni zadovoljna. Namen pritožbe zaradi molka upravnega organa prve stopnje in tožbe v smislu določb 26. člena ZUS je namreč izdaja upravnega akta o zahtevi stranke in le do izdaje takega akta velja zakonska fikcija, da je izdan negativni upravni akt.
ara - vrnitev dvojne are - začetek teka zamudnih obresti
Pogodba o ari je akcesorna pogodba o premoženjski koristi, ki jo pogodbenik izroči sopogodbeniku ob sklenitvi glavne pogodbe. Če je za neizpolnitev glavne pogodbe odgovoren pogodbenik, ki je aro prejel, mora v primeru, ko je njegov sopogodbenik izbral to sankcijo (drugi odstavek 80. člena ZOR), vrniti aro in poleg tega plačati še en znesek are (oziroma "vrniti dvojno aro").
Zamudne obresti, ki jih mora tak pogodbenik plačati skupaj z glavnico iz stranske pogodbe o ari, če je bila dana v denarju, tečejo za prejeti znesek are od dneva njenega prejema, za drugi del dvojne are pa od dneva, ko bi moral izpolniti svojo pogodbeno obveznost iz glavne pogodbe.
Dejstva in okoliščine, na katere upravni organ opira svojo odločitev, se lahko dokazujejo tudi z listinami arhivskega gradiva - tudi z anagrafom, ki je listina registra prebivalcev, ki ga je vodila italijanska oblast za območja pod takratno italijansko oblastjo.
Odločilni dejanski ugotovitvi o pomanjkanju tožnikove dobre vere vsaj od leta 1970 dalje in nedokazanosti posestnih dejanj v obdobju pred letom 1963 sta po takrat veljavnih pravnih pravilih bivšega ODZ narekovali zavrnitev tožbenega zahtevka. Nedobrovernost posestnika je tudi po 28. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 36/90) ovira za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
procesno nasledstvo - odtujitev nepremičnine po izdaji dokončne odločbe o zavrnitvi zahteve za priglasitev del
Z nakupom nepremičnine kupec ni pridobil pravice za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper dokončno odločbo o zavrnitvi zahteve za priglasitev del, ki je bila izdana prejšnjemu lastniku, saj tudi v primeru, da bi bila prejšnjemu lastniku izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, novi lastnik na podlagi take odločbe ne bi mogel graditi
pristojnost slovenskega sodišča - odločilna dejstva za presojo pristojnosti - perpetuatio iurisdictionis
Za oceno pristojnosti slovenskega sodišča so odločilna dejstva, obstoječa ko je pravda začela teči, in ne okoliščine, ki so nastopile po razpadu nekdanje skupne države.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina, da je tožnica iz tega zakonskega spora sodnica Okrajnega sodišča v X., kljub stvarni in krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v X., po presoji vrhovnega sodišča zaradi same narave zakonskega spora predstavlja drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP.
SZ člen 117, 117/1. ZIP člen 59, 62.ZIZ člen 67, 70.
izselitev iz stanovanja - sodba na podlagi izostanka kot izvršilni naslov - razveljavitev sodbe - nasprotna izvršba - vzpostavitev prejšnjega stanja - izročitev drugega enakovrednega stanovanja - privatizacija stanovanj
Tožnica zaradi neutemeljene tožbe za odpoved stanovanjskega razmerja in zaradi tudi kasneje nepravilnega ravnanja tožene stranke ne more biti na slabšem, kot bi bila, če do teh ravnanj tožene stranke ne bi prišlo. Zato je treba izhajati iz situacije, kakršna bi morala biti. Tožnica bi na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona morala biti imetnica stanovanjske pravice vsaj na stanovanju, ki je enakovredno prejšnjemu stanovanju, iz katerega je bila prisilno izseljena na podlagi izvršilnega naslova, ki je kasneje odpadel. Zato utemeljeno zahteva ne samo izročitev enakovrednega stanovanja, ampak tudi njegov odkup po 117. členu SZ.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina
Na poslabšanje tožnikovega stanja je odločilno vplival toženčev udarec, ki je nedvomno protipravno in škodno dejanje ter v vzročni zvezi s tožnikovim sedanjim poslabšanjem zdravja.
ZUS člen 73. ZUN člen 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61.
lokacijsko dovoljenje - ugovori soseda
Soglasje pristojnih organov za legalizacijo nedovoljene gradnje mora obsegati vse posege v prostor, ki so nastali z gradnjo, ki je predmet legalizacije.
Dejstvo, da se tožnik ukvarja z gasilstvom, samo po sebi še ne pomeni načina življenja oziroma ravnanja, ki bi zadoščalo za ugotovitev obstoja humanitarnih razlogov za nasprotovanje uporabi orožja.
izključitev iz zveze - stvarna nepristojnost - začasna odredba
Akt, izdan v postopku odločanja skupščine zveze društev, ki so pravne osebe zasebnega prava, se nanaša na civilnopravna razmerja, zato spore v zvezi s takšnim aktom rešuje sodišče splošne pristojnosti.
Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega naročila ni upravni akt, ampak akt poslovanja. Ta akt ne pridobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Gre za kontrolni postopek, v katerem se ne odloča o pravici, obveznosti ali koristi organa, katerega akt je predmet revizije. Zato zoper odločitev revizijske komisije ni možen upravni spor.
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva tudi bodočo škodo, za katero je gotovo, da bo nastala in v kakšnem obsegu ter na zahtevo oškodovanca tudi odmeri ustrezno odškodnino.
V tožbi zaradi varstva ustavnih pravic mora tožnik jasno izkazati možnost, da so bile njegove ustavne pravice kršene in ne zadošča zgolj predstavitev in zatrjevanje kršitve, brez konkretnih navedb, v čem so bile te pravice kršene. Brez navedene trditvene podlage tožbe po 3. odstavku 1. člena ZUS ni mogoče obravnavati in jo je prvostopno sodišče, ker je tožnik v postavljenem roku ni dopolnil, utemeljeno zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Sojenje v zadevi, v kateri je tožena sodelavka na pravdnem oddelku, ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost zakonite sodnice, ki se kaže v njenem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Poleg tega bi postopek lahko skalil delovne odnose.
delovno razmerje pri delodajalcih - odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Revizija je na podlagi prvega odstavka 382. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) dovoljena le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, revizija torej ni dovoljena.
ZTPDR člen 62, 362/1.URS člen 22. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP (1977) člen 394, 394/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - postopek pred komisijo za pritožbe - opustitev vabila - absolutna bistvena kršitev postopka
Po mnenju revizijskega sodišča gre vedno za absolutno kršitev postopka, če delavcu zaradi opustitve vabila ni bilo mogoče izkoristiti zakonsko dane pravice, da je navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor in se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Pri tem je vseeno, ali gre za uresničitev sklepa delavskega sveta ali pa za disciplinski postopek, saj ne gre za vprašanja ugotovitve dejanskega stanja ali uporabe materialnega prava, ampak gre za osnovno pravico "imeti možnost dati izjavo in biti slišan". To pomeni, da pri problemu vabljenja ne gre za vprašanje pravilnosti odločanja, ampak samo za vprašanje poštenosti postopka. V vsakem primeru je posebej treba ločiti, ali gre za vsebinske ali samo formalne pomanjkljivosti. Vsebinske pomanjkljivosti so vedno absolutnega značaja, saj pomenijo poseg v pravico, glede formalnih pa je za vsak primer posebej treba ugotavljati, ali so preprečile uveljavitev načela enakega obravnavanja (pravice) ali ne.