delovno razmerje v državnih organih - odločitev zdravniške komisije I.stopnje - skrajšan delovni čas - prikrajšanje pri plači
Pravna in zakonita osnova za revidentov skrajšani delovni čas v spornem obdobju zato ni bilo obvestilo predstojnika tožene stranke svoji enoti, ampak izvida in mnenji zdravniške komisije I. stopnje. Revident je imel, kar je bilo tudi zapisano v pravnem pouku, možnost zahtevati presojo teh izvidov in mnenj na zdravniški komisiji II. stopnje, vendar se te možnosti ni poslužil. Ker dopis predstojnika tožene stranke ni mogel biti razlog za skrajšanje delovnega časa revidenta, tudi ni mogel povzročiti revidentovega zatrjevanega prikrajšanja pri plači.
ZDR (1990) člen 100, 100-1, 100-2, 102a, 105. ZTPDR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev
Ob dejanski ugotovitvi, da disciplinski postopek zoper tožnico sploh ni bil izpeljan, čeprav bi zaradi določb členov od 60 dalje ZTPDR moral biti, oziroma, da tožena stranka ni imela soglasja tožnice za prenehanje delovnega razmerja (določbe 1. in 2. točke prvega odstavka 100. člena ZDR), je pravilna tudi ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnice nezakonito.
ZDR (1990) člen 29, 36f, 36f/3, 100, 100/1, 100/1-12. ZTPDR člen 15, 77, 78.ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. SKPG člen 11, 11/1, 11/1-3.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delodajalca - statusna sprememba - pravno nasledstvo - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina
Šteje se, da delavec ni spremenil zaposlitve, čeprav je prvotna organizacija oz. delodajalec zaradi sprememb v lastništvu ali v pravni obliki formalnopravno prenehala obstajati.
ZGD člen 39, 39/1, 39/2. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 27, 27/D-9, 76, 76/2. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 394, 394/1, 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - kršitev poslovne skrivnosti - sodni postopek - sprememba sodbe na sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka v svojih aktih nima urejeno, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Zato v obrazložitvi sodbe ni navedla, da šteje za dokazano, da je tožnik storil očitani kršitvi, da je zanju odgovoren, da je torej kriv. Ker torej v sodbi sodišča prve stopnje dejansko stanje ni bilo ugotovljeno (navedeno), niso dani pogoji za spremembo sodbe na sodišču druge stopnje na podlagi 4. točke 373. člena ZPP-77.
Materialno pravo je zmotno uporabljeno, če delodajalec - tožena stranka - v svojih aktih nima urejeno, kateri so podatki, ki se štejejo za poslovno skrivnost, v postopku pred nižjima sodiščema pa ni bilo ugotovljeno, ali so dani pogoji za kršitev varovanja takšnih podatkov po drugem odstavku 39. člena ZGD.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - elementi civilnega delikta - domneva vzročnosti - nevarna dejavnost
Za odškodninsko odgovornost oziroma za plačilo odškodnine, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji odškodninskega delikta (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza, odgovornost). Ker je bilo s pomočjo izvedenskega mnenja dokazano, da škoda (z veliko verjetnostjo) ne izvira iz ravnanj oziroma dejavnosti tožene stranke, česa drugega pa revidentu v postopku ni uspelo dokazati, tudi ob upoštevanju določila 173. člena ZOR, z zavrnitvijo zahtevka niso bila kršena določila drugega odstavka 174. člena ZOR, kot to v reviziji navaja revident.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - kršitev delovne obveznosti - prekoračitev pooblastil - ugotovitev znaka disciplinske kršitve
Prekoračitev danih pooblastil je hkrati zloraba teh pooblastil, katerega znak je tudi ugotovitev storilčevega namena. Če sodišče tega znaka disciplinske kršitve ne bi ugotovilo, ne bi imelo zakonite podlage za presojo, da je tožnica storila očitano ji disciplinsko kršitev, opredeljeno kot prekoračitev pooblastil in tožničine odgovornosti zanjo.
Če je neka okoliščina (subjektivne ali objektivne narave) določena kot konstitutivni element disciplinske kršitve, je ni mogoče šteti kot olajševalno ali obteževalno okoliščino pri odmeri sankcije.
umik tožbe - sodni postopek - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje pri delodajalcih - oblika, v kateri se opravi pravno dejanje - podpis pogodbe o zaposlitvi
Ker 123. člen Zakona o pravnem postopku (ZPP iz leta 1977) za umik tožbe ne določa oblike, se umik glede na določbo 14. člena poda z vlogo ali ustno na zapisnik. Podpisa pogodbe o zaposlitvi zato ni mogoče šteti za umik tožbe na razveljavitev razporeditvenih odločb.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o predlogu za izločitev zapisnika
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker je vložena zoper sklepa o predlogu za izločitev zapisnika o zaslišanju obdolženca pred preiskovalnim sodnikom v predkazenskem postopku, saj ne gre za primer iz 1. ali 4. odstavka 420. člena ZKP.
pripor - predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora - uporaba milejših ukrepov
Če se preiskovalni sodnik v predlogu za podaljšanje pripora sklicuje na sklep o odreditvi pripora, v katerem so podrobno pojasnjene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, in tiste, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, ponovna obrazložitev le-teh v predlogu ni potrebna.
Ker je v sklepu podrobno pojasnjeno, zakaj je le s podaljšanjem pripora mogoče preprečiti realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalno dejavnostjo, ni potrebno, da bi sklep vseboval tudi razloge o tem, zakaj se sodišče ni odločilo za hišni pripor.
URS člen 15.ZOR člen 154, 154/1, 155, 178, 178/1, 200.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vožnja s prekomerno hitrostjo - izključna krivda - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na to, da sta sodišči pravilno ugotovili, da tožnik ni kriv, da je prišlo do nesreče, sta pravilno sodili, da je za nesrečo in njene posledice odgovoren izključno zavarovanec druge tožene stranke. Ker vsebuje ZOR poleg določil o krivdni odgovornosti in odgovornosti po načelu vzročnosti, v 178. členu še posebna določila za odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, bi bilo treba uporabiti slednja. Glede na to, da sta bili v nesreči udeleženi dve premikajoči se motorni vozili in je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega, je ta dolžan povrniti škodo, ker ni dokazal, da je nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 178. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZOR).
odgovornost za drugega - odgovornost države - krivdna odgovornost - vojaške vaje - skrbnost vojaškega starešine - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Sodišče prve stopnje je izrečno ugotovilo, da so bili tožnikovi predpostavljeni pri organiziranju prenočevanja na vojaških vajah (pri izbiri objekta prenočevanja in opozarjanju vojakov na njim znano slabo stanje senika) premalo skrbni, kar pomeni, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke je tako glede na v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljena pravno odločilna dejstva že v prvem odstavku 154. člena ZOR, saj ni bilo sporno, da je tožnik utrpel škodo na vojaških vajah, tožena stranka pa ne le da ni dokazala, da je škoda nastala brez krivde vojaških oseb, za katere odgovarja, ampak je bilo v sodnem postopku celo ugotovljeno, da prenočevanja vojakov niso organizirale s potrebno skrbnostjo.
pripor - ponovitvena nevarnost - varščina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker spadata kaznivi dejanji prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ in nedovoljenega prometa z orožjem po 1.odstavku 310. člena KZ v XXIX. poglavje KZ, pri čemer je za prvo predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za drugo pa od šestih mesecev do petih let, odprava pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ob dani varščini in obljubi obdolženca, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj, ni mogoča (2. odstavek 196. člena ZKP).
Načelna stališča, ki jih zavzame državni organ ob obravnavi problematike na določenem področju, niso predmet izpodbijanja v upravnem sporu, ker nimajo narave odločitve niti dejanja v postopku odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je nosilec pravice ali obveznosti.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 266, 266/1, 266/3, 266/4, 269.
izgubljeni dobiček - povrnitev gmotne škode - pogodbena škoda - navadna škoda
Opredelitev, ali gre za navadno škodo ali za izgubljeni dobiček, je materialnopravno vprašanje. Zato morebitna zmotna opredelitev oblike škode, ki jo ponudi stranka, na odločitev ne sme vplivati.
Izgubljeni dobiček je obligacijskopravni pojem zato je treba presojati, ali je nastala škoda zaradi izgubljenega dobička tako, kot opredeljuje izgubljeni dobiček ZOR.
Izgubljeni dobiček je razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala. Škode zaradi izgubljenega dobička ne zmanjšujejo stalni stroški poslovanja.
Odškodnina za škodo, nastalo zaradi izgubljenega dobička se lahko zmanjša, vendar samo na zahtevo tožene stranke.
Škoda zaradi izgubljenega dobička se s potekom časa ne preoblikuje v navadno škodo.
Ker je toženka tožbo, s katero je začela upravni spor, vložila po izteku 30-dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe, je potrebno prepozno vloženo tožbo, na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, zavreči. Pravočasno vložena tožba druge tožnice zoper drugo izpodbijano odločbo (ki se posredno nanaša na izpodbijano odločbo, glede katere je tožnica zamudila rok za tožbo) v drugi zadevi, ne more vplivati na pravočasnost tožbe v konkretni zadevi.
Tožeča stranka, ki ni bila udeležena v postopku, končanem z odločbo prve stopnje, ker ji ni bila dana možnost udeležbe, ne more šele po preteku rokov (tako za pritožbo v upravnem postopku, kot tudi za tožbo v upravnem sporu, oboje v odnosu na stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku), vložiti tožbo v upravnem sporu. Njene (zatrjevane) pravice so pač varovane v okviru določb o obnovi upravnega postopka (9. točka 249. člena ZUP).
plačilni nalog - umik ugovora zoper plačilni nalog - revizija - rok za vložitev revizije - dopolnitev revizije - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Preizkusa pravilnosti uporabe materialnega prava revizijsko sodišče zaradi procesnih dejanj toženke ni moglo (in smelo) opraviti. V postopku je bil namreč izdan plačilni nalog, proti kateremu je toženka vložila ugovor, ki pa ga je do konca glavne obravnave v celoti umaknila. Zaradi tega procesnega dejanja toženke je ostal izdani plačilni nalog v veljavi (drugi odstavek 456. člena ZPP 1977). Da bi do procesnega dejanja toženke (umika ugovora proti plačilnemu nalogu) prišlo v nasprotju z določili pravdnega postopka iz leta 1977, pa toženka v vlogi z dne 19.9.2000 ni zatrjevala.
obtožnica - pravnomočnost obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev zagovornikov, da ni mogoče govoriti o pravnomočni obtožbi, češ da je lahko pravnomočna le sodba, ker je obtožba zgolj akt ene od obeh strank v kazenskem postopku, ne drži. V 285. členu ZKP je namreč določeno, kdaj postane obtožnica pravnomočna.
Zahtevek za plačilo odškodnine je premoženjskopravne narave, zato za odločitev o takšnem zahtevku Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno in ga je potrebno odstopiti stvarno pristojnemu sodišču.