ničnost - prodaja solastnega dela nepremičnine - kulturni spomenik v zasebni lasti - predkupna pravica
Kot sta materialnopravno pravilno presodili obe nižji sodišči, Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in RS, št. 26/92 - ZNKD), ki je veljal v času sklenitve prodajne pogodbe 4.12.1997), prodajalčeve opustitve ponudbe predkupnim upravičencem, razen če ni šlo za spomenik ali znamenitost v javni ali družbeni lasti, za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je bil predmet prodaje del stvari, ki je bila v zasebni lasti, ni sankcioniral z ničnostjo (40. in 51. člen ZNKD). Določbi 64. in 63. člena, ki ju revizija izrečno omenja, pa sta vsebovani v Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99 - ZVKD), ki je začel veljati v letu 1999 in ki nima retroaktivnih učinkov, zato ju v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - vojaške vaje - kondicijski trening - poškodba pri teku
Tožnik je v športni opremi po opravljenih vajah tekel po makadamski in nato po gozdni poti. Vrhovno sodišče je že večkrat razsodilo, da pravilno izvajanje običajnih športnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Zato tožena stranka, ki je svojim poklicnim vojakom pred šolanjem v ZDA želela okrepiti vzdržljivost in je predpisala kondicijski trening, ne odgovarja na podlagi domnevne vzročnosti (173. in 174. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Okoliščina o bližnjem sorodstvenem razmerju pravdne stranke z višjim sodnikom, ki dela pri krajevno pristojnem višjem sodišču za odločanje o pritožbi, predstavlja tehten razlog iz 67. člena ZPP.
Izrek prvostopne odločbe, ki razlaga vključitev v sistem ravnanja z odpadki tako, da se prevzame ustrezno število ločenih tipiziranih posod za komunalne odpadke, ni jasen in določen. Ker nezakonitosti ni odpravila tožena stranka, je nezakonita tudi njena odločba. Ker sodišče prve stopnje takšne odločbe ni odpravilo, je bistveno kršilo pravila postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na odločitev.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost staršev preživljati otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine - verzija
Revizijske trditve, da je "cel postopek temeljil na domnevi, da je toženec neskrben oče, ki se izogiba preživnini, prikriva premoženje itd." niso utemeljene, saj iz poteka celotnega postopka to ne izhaja, pa tudi nobena od odločb nižjih sodišč prisojene preživnine ne utemeljuje z navedenimi argumenti. Dejstvo pa je, da toženec do vložitve tožbe ni plačeval nobene preživnine. Zato je podana pravna podlaga tako za verzijski zahtevek otrokove matere, kot tudi za otrokov zahtevek, da se mu preživnina plačuje.
Ker pomanjkljivosti v odrejenem roku niso bile odpravljene, tožbe pa zaradi tega ni bilo mogoče obravnavati, je sodišče prve stopnje takšno tožbo pravilno zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS.
prodaja - izpolnitev pogodbe - izročitev stvari v last in posest
Toženec je tožniku dolžan izročiti sporne konje v skladu z določbo 454. člena ZOR. Pri tem zatrjevana okoliščina, da je tožnik že razpolagal z dvema konjema tožene stranke, po eni strani predstavlja nedovoljeno revizijsko novoto, po drugi strani pa na izvršljivost izpodbijane sodbe ne vpliva: v izvršilnem postopku bo tožena stranka imela možnost, da ugovarja zatrjevano delno izpolnitev obveznosti. Dejanska vprašanja.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno vezani s prostori Okrajnega sodišča v ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka. Zato je podan razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
CZ (1976) člen 50. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 (1993) člen 5.
carinska oprostitev
Za carinsko oprostitev, predvideno v 5. členu Uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994, ne zadošča le, da uporabnik izvozi blago v vrednosti, ki je najmanj 30% večja od vrednosti uvoženega blaga in da je količina porabljenih surovin enaka količini uvoženih surovin.
Pogoj za navedeno carinsko oprostitev je izpolnjen le, če so uvožene surovine v celoti uporabljene v proizvodnji blaga za izvoz.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v ..., katerega prostori so funkcionalno vezani s prostori Okrajnega sodišča v ..., bi brez dvoma lahko moteče vplivalo na potek sodnega postopka. Zato je podan tehten razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti pred višjim sodiščem - neobrazloženi razlogi za delegacijo pristojnosti
Razlogi, ki jih v predlogu navaja toženka, so povsem splošni in neobrazloženi in ne pojasnijo niti tega, za kakšno "sedanje delovanje toženke" naj bi šlo in zakaj bi lahko bil odnos sodišča do toženke "obremenjen z njeno dosedanjo dejavnostjo".
Pravno pravilno je stališče, da ni pomembno, ali je bila oporoka sestavljena vpričo oporočitelja, ali pa je bila sestavljena prej in prinesena oporočitelju pred podpisovanjem.
revizija - meje revizijskega preizkusa - zamudna sodba
Čeprav bi lahko obstajal dvom glede pravilnosti postopka pri izdaji zamudne sodbe v tej pravdni zadevi, revizijsko sodišče tega ne bi moglo upoštevati, ker tožnica tega v reviziji ni uveljavljala.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - odškodninska odgovornost
Nasprotje v razlogih sodbe sodišča prve stopnje ni le navidezno, ampak je očitno. Dejstva, ali je tožnik grozil policistu s pištolo in nožem in pri tem segel celo v žep, so odločilna, njihov obstoj pa je v razlogih sodbe sodišča prve stopnje enkrat ugotovljen (pri tožnikovi soodgovornosti), drugič pa ne (pri utemeljevanju odgovornosti tožene stranke). Razlogi o odločilnih dejstvih so si tedaj v nasprotju, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977). Ta je bila storjena v postopku pred sodiščem prve stopnje, s tem, ko je pritožbeno sodišče očitno nasprotje o odločilnih dejstvih opredelilo le kot navidezno (pri čemer trditve, da je nasprotje le navidezno ni z ničemer obrazložilo), pa je enako absolutno kršitev postopka zagrešilo tudi samo.
Če organ druge stopnje v upravnem postopku spozna, da bo ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in ekonomičneje odpravil organ prve stopnje in te razloge obrazloži v svoji odločbi, so izpolnjeni pogoji za uporabo 2. odstavka 242. člena ZUP/86.
Izostali izrečni dogovor o valorizaciji zavarovalne vsote v konkretni pogodbi glede na ugotovljeno takratno poslovno politiko tožene stranke, ni ovira za valorizacijo zavarovalne vsote. Taka politika je bila v mejah pravne dispozicije strank pri sklepanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V njenem okviru je tožena stranka morala enakovredno obravnavati vse oškodovance, torej tudi tožnika. Tožene stranke kasnejša sprememba poslovne politike ne upravičuje, da tožnika sedaj obravnava drugače kot je obravnavala ostale oškodovance iz tistega obdobja.
ZOR člen 395. ZDP (1991) člen 5.ZPP člen 196. ZDE člen 2.
denarne obveznosti - terjatev v tuji valuti - ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - sosporništvo - pogodbenika kot enotna in nujna sospornika
Zaradi prisilne narave Zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91-I), po kateri je denarna enota Republike Slovenije tolar, ki je edino plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije, mogoče utemeljeno zahtevati izročitev, sicer v tuji valuti izročenega denarja, le v domači valuti po ustreznem tečaju.
Ni pogojev za denacionalizacijo zemljišč, ki so bila razlaščena z odločbama o razlastitvi na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, ker to ni način podržavljanja iz 3. in 4. člena ZDen, ki je pogoj za denacionalizacijo.