spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - stvarna pristojnost - spori, nastali med stečajnim postopkom
63. člen ZPP predpisuje za spore, ki so nastali med stečajnim postopkom, ne pa zaradi stečajnega postopka ali v zvezi s stečajnim postopkom, samo atrakcijo krajevne, ne pa tudi stvarne pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče preizkusi le tiste kršitve zakona, ki jih vložnik jasno in določno uveljavlja. To stori tako, da navede posamezno kršitev iz 1., 2. ali 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, kot jih določajo členi 371 in 372 ZKP, v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pa mora navesti tudi konkretna dejstva in okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi bila zatrjevana kršitev podana.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja v sklepu o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi
Če je že vložen obtožni predlog, v sklep o podaljšanju pripora ni treba še enkrat povzemati opisa tega kaznivega dejanja, pač pa zadošča, da se sodišče v sklepu sklicuje na opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu.
Pri podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga sodišče ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker to lahko stori le na glavni obravnavi. Ocenjuje le, če je zadosti dokazov za utemeljen sum.
vročanje pisanj - vročitev sodbe obdolžencu - nadomestna vročitev - odklonitev sprejema pisanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razlogi sodbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje je potrdilo dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni dvoma, da silobran na strani obsojenca ni bil podan, posebni razlogi o njegovem neobstoju v sodbi sodišča druge stopnje niso bili potrebni.
Sodišče druge stopnje se je opredelilo do vseh dokazov, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, in jih ovrednotilo. Iz presoje posameznega dokaza je zato ob uporabi argumenta a contrario mogoče sklepati, kako so bili presojeni nasprotni dokazi in zakaj niso bili upoštevani.
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče v primeru, da je na glavni obravnavi ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi, opis dejanja ustrezno spremeni, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis ugodnejši za obsojenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21140
KZ člen 63, 69.ZKP člen 371, 371/1-7.
varnostni ukrepi - odvzem predmetov - vrnitev zaseženega predmeta - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predmet obtožbe ni rešen v celoti
Državno tožilstvo ni predlagalo izreka ukrepa odvzema zasežene lovske puške, niti ga ni izreklo sodišče. Zasežena stvar v tem primeru ni bila predmet obtožbe, zato sodišče o njej ni odločilo in zaradi tega ni podana kršitev po 7. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. V takem primeru lahko obsojenec od sodišča zahteva vrnitev zasežene puške.
URS člen 20, 20/1, 20/2.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2, 427.
pripor - varnost ljudi - posredno ogrožanje varnosti ljudi - oškodovanje državnega premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Morebitna neuspešnost upravnih organov pri izvajanju ukrepov, ki bi osumljencu preprečevali izvrševanje kaznivega dejanja, katerega je utemeljeno sumljiv, ne more biti razlog za poseg v osebno svobodo.
davek od dobička pravnih oseb - zmanjšanje davčne osnove
Davčno osnovo davčnih zavezancev za leto 1996 je mogoče zmanjšati za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev le, če so bili izdani do 8.4.1995.
dovolitev priglašenih del - razpolaganje z zemljiščem
Začasna odredba, izdana v pravdnem postopku, ki prepoveduje kakršnokoli spremembo stanja na sporni parceli, in še velja v času odločanja upravnega organa o dovolitvi priglašenih del, omejuje razpolaganje z zemljiščem, na katerem naj bi stal objekt.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
Ni podlage za denacionalizacijo, če je pravica uporabe na stavbnem zemljišču prenehala z odločbo občine na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS, št. 19/76) in je bila tudi izplačana ustrezna odškodnina, ni na prenehala na podlagi predpisa iz 9. točke 3. člena ZDen.
davek od dobička pravnih oseb za leto 1996 - znižanje davčne osnove za višino obračunanih obresti od obveznic Republike Slovenije za neizplačane devizne vloge
Davčna osnova se zmanjšuje za obračunane obresti od dolgovanih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale RS oziroma občine.
ZZDej člen 42, 42/1, 42/3. ZUP (1986) člen 209, 209/4.
dodelitev koncesije - presoja mnenj
Kadar gre za odločanje na podlagi mnenja drugih organov - 4. odstavek 209. člena ZUP (1986) - ni dovolj, da so ta mnenja zahtevana, ampak morajo biti v odločbi tudi presojana.
CZ (1976) člen 272. CZ člen 182. ZPD člen 82. Odredba o proizvodih, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo zemljišča in nadomestne dele za to opremo in naprave člen 1, 1/1-5.
prometni davek - plačilo razlike - proizvodi, od katerih se plačuje nižji davek
V času uvoza veljavna odredba stroja za ovijanje okroglih bal v folijo (še) ni uvrščala med proizvode, od katerih prometa se izjemoma plačuje nižji 5% davek. Odredba pa tudi ne dopušča širitve izjem še na druge proizvode.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je opredelitev skupnosti med toženko in J. B. kot trajne življenjske skupnosti v smislu 12. člena ZZZDR materialnopravno pravilna. Ta skupnost obsega vse značilnosti skupnosti zakoncev, zlasti skupno življenje, medsebojno pomoč in ekonomsko skupnost, kar se je tudi navzven kazalo kot trajna življenjska skupnost in jo je okolica kot tako zaznala.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija
Ker je bila sodba prve stopnje izdana po uveljavitvi novega ZPP, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta 5.000.000,00 SIT, pri njenem ugotavljanju pa se upošteva vsak posamezni glavni zahtevek.
Upravni organ mora na ugovore soseda zoper izdajo lokacijskega dovoljenja v odločbi presoditi. Pomanjkljiva je obrazložitev, kadar upravni organ sledi mnenju sanitarnega inšpektorja in povzame njegovo neobrazloženo stališče, da so ugovori neupoštevni.
ZUS člen 4, 4/2, 34, 34/1-5.ZDRS člen 29. ZUP (1986) člen 223.
dopustnost upravnega spora - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
Ker zoper ugotovitveno odločbo o državljanstvu, ki jo je na podlagi 29. člena ZDRS izdal prvostopni upravni organ, ni bila vložena pritožba, je potrebno tožbo po 5. točki 1. odstavka 34. člena ZUS zavreči.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je prvi toženec nenadoma udaril tožnika in nista sprejeli njegove trditve, češ da ga je tožnik izzval s tem, da mu ni dovolil govoriti s prijateljem.
Sodišče prve stopnje je v sodbi zapisalo, da tožencu ne verjame, sodišče druge stopnje pa je še dodalo, da trditve prvega toženca niso niti dokazane, niti prepričljive, ker ni razumljivo kako bi bil lahko izzvan zaradi tega, ker mu tožnik ni pustil, da bi se pogovarjal s prijateljem. Ker sta torej sodišči ugotovili, da tožnik ni storil nič takega, zaradi česar bi bil odgovoren za povzročeno škodo, sta pravilno uporabili 154. člen ZOR in razsodili, da mora prvi toženec povrniti škodo, ki jo je povzročil tožniku.
Okoliščin v zvezi z materialnim poslovanjem tožene stranke sodišče ni moglo upoštevati, ker je tožnik upravičen do popolne odškodnine, izjemnih določb o zmanjšanju odškodnine, ki so predvidene v 191.
členu ZOR pa ni mogoče uporabiti, ker prvi toženec tožnika ni udaril po nesreči ali iz majhne malomarnosti (prvi odstavek tega člena), temveč je tožnika namenoma močno udaril v obraz, ko je padel na tla pa ga je še brcal v glavo. O tem, da bi toženci povzročili škodo zato, ker so delali v tožnikovo korist (drugi odstavek 191. člena) pa tudi ni mogoče govoriti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Dejstvo, da so tožnico zajeli Nemci in jo kot talko odpeljali v Avstrijo, tam pa izpustili, ne more biti podlaga za sklepanje, da obstoji dejansko stanje, ki ga za priznanje statusa izgnanca zahteva 2. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Glede na to in ker tožnica, kljub pozivu upravnega organa, ni predložila nobenih dokazov, da obstoji dejansko stanje iz navedene zakonske določbe, in tožnica v tožbi celo sama navaja, da za svoje navedbe nima neposrednih dokazov, je bila tožba utemeljeno zavrnjena.