neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist
Predmet zahtevka je bilo plačilo nadomestne koristi iz 219. člena ZOR, ki predstavlja le konkretizacijo enega od primerov iz tretjega odstavka 210. člena ZOR.
Okolnost, da je tožnik izročil toženki ključe skladišča (ki so toženki omogočili neoviran vstop), ne preprečuje uporabe 219. člena ZOR, za katerega je odločilno, da je toženka skladišče uporabljala in se s tem okoristila.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Strokovna literatura, ki omogoča vpogled v sodno prakso in primerljivost zadev, je dosegljiva strankam in še posebej odvetnikom (konkretno glede višine odškodnin v delu "Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, pregled sodne prakse, Ljubljana 2001"), ter odraža stanje na področju priznavanja odškodnin. Termin "pravična in primerna odškodnina" kot pravni standard in ki je rezultat več konkretnih in primerljivih odločitev, je tako preverljiv tudi širše.
V postopku izvršitve varstvenega ukrepa, izrečenega z odločbo o prekršku, tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na odločbo o prekršku, ki se izvršuje. Prav tako za odločitev v stvari ni pomembno, da je tožnik vložil zahtevo za sodno varstvo, saj ta po določbi 200. člena Zakona o prekrških ne odloži izvršitve odločbe.
gospodarski spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija
Če zahtevki na plačilo tečajnih razlik izvirajo iz različnih računov za različne dobave blaga (čeprav na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju), se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega zahtevka posebej.
izvršba - napotitev na pravdo - izpodbijanje izvršilnega naslova - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice
Višje sodišče ni bilo dolžno po uradni dolžnosti upoštevati tožnikov ugovor ničnosti zaradi oderuških obresti. Če bi hotel tožnik izpodbijati izvršilni naslov, bi moral vložiti posebno tožbo. Z opozicijsko tožbo pa lahko izpodbija dovoljenost izvršbe in ne obstoj same terjatve, ki je pravnomočno ugotovljena v izvršilnem naslovu. S tožbo, ki jo je tožnik kot dolžnik vložil potem, ko ga je sodišče po 54. členu ZIP napotilo na pravdo, lahko ugovarja samo to, da je v izvršilnem naslovu zapisana terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodne odločbe oziroma sodne poravnave kot izvršilnega naslova (8. točka 50. člena tedaj veljavnega ZIP oz. 55. člena sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) ali da je zastarala (11. točka 50. člena ZIP oz 55. člena ZIZ) ali da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki se še ni iztekel (9. točka 50. člena ZIP oz 55. člena ZIZ). V teh primerih gre za dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, ki torej pomenijo njeno prenehanje ali jo odlagajo in ovirajo njeno izpolnitev. Le za takšne vrste dolžnikovih ugovorov je zakon predvidel napotitev na pravdo.
Upravni organ ocene dejanskih ugotovitev, ki so podlaga za subsumpcijo pod element predpisa, ki ga opredeljujemo kot nedoločen pravni pojem, ne izvede po prostem preudarku, ampak gre pri tem za pravno odločanje. Ob ugotovitvi tožnikove neprimernosti za posest in nošenje orožja upravni organ v skladu z določbama 19. in 31. člena ZOro ni ravnal nezakonito, ker je tožnikovo vlogo za nabavo orožja zavrnil in tožniku tudi odvzel orožje.
URS člen 23, 26.ZOR člen 172. ZP člen 37, 152. Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških člen 94.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - objektivna odgovornost - odgovornost države za delo državnih organov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - carinski postopek - zaseg predmetov - uvedba in vodenje postopka za prekršek - zastaranje pregona - pravica do sojenja v razumnem roku
26. člen URS v II. poglavju, kjer ureja človekove pravice in svoboščine, res predvideva pravico do povračila škode, toda samo v primeru, ko gre za nesorazmeren protipraven poseg v človekove pravice. Tožnik seveda utemeljeno navaja, da so v Republiki Sloveniji varovane človekove pravice državljanov Slovenije in drugih oseb na njenem teritoriju (torej tudi tujih državljanov), vendar bi moral za nastanek odškodninske obveznosti države dokazati kršitev človekovih pravic in svoboščin in protipravno ravnanje državnih organov. Sama uvedba določenega postopka, ki je predviden z zakonom, ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico niti v primeru suma storitve kaznivega dejanja, kaj šele carinskega prekrška. Dokler postopek poteka tako, kot je predvideno z zakonom in nesorazmerno ne posega v katero od človekovih pravic, ki so navedene v Ustavi (na primer prepoved mučenja ali varstvo osebne svobode, ki sta opredeljeni v 18. in 19. členu URS), ni mogoče zahtevati prepovedi posega ali odškodnine zaradi storjenega posega.
razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizije zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno vložiti; enako velja tudi za relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, na primer določb o dokaznem bremenu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21095
ZKP (1977) člen 191, 191/2-1.ZKP člen 200, 200/3, 420, 420/3.KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/3, 302, 302/4.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa se presoja po stanju zadeve v času, ko je bila taka odločba izdana. Sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na nova dejstva in dokaze, ki niso bili uveljavljeni v pritožbi, pomeni uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče. Bo pa moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku v skladu s 3. odstavkom 200. člena ZKP preizkusiti, ali ne gre za okoliščine, ki kažejo, da so prenehali razlogi, iz katerih je bil odrejen pripor.
S tem ko je sodišče izdalo tiralico, nato pa večkrat pri organih za notranje zadeve opravilo poizvedbe glede tega, kje se nahaja obtoženec, je z vsakim od teh dejanj, ki so bila usmerjena v pregon storilca kaznivega dejanja, pretrgalo zastaranje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21094
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/2, 311, 311/3.ZPPPD člen 3.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - marihuana - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da se iz razloga ponovitvene nevarnosti lahko odredi pripor le pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter pri premoženjskih deliktih. Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehoda čez državno mejo je varnost ljudi ogrožena ne le zaradi visokih zneskov, ki jih morajo za take usluge storilcem plačevati večinoma ekonomsko popolnoma obubožane osebe, ampak tudi zaradi praviloma nemogočih in ogrožujočih razmer, v katerih poteka spravljanje teh ljudi čez državno mejo.
Ker je marihuana že v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) opredeljena kot droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je vložnikovo stališče, da gre za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, brez podlage.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da ni sorazmerja med očitanim kaznivim dejanjem in odreditvijo pripora ter da pripor ni neogibno potreben, ne da bi bile te navedbe konkretizirane, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - preizkus obtožnega predloga - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja v sklepu o podaljšanju pripora - izrek sklepa o podaljšanju pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi
V sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga ni treba še enkrat povzeti opise kaznivih dejanj iz obtožnega predloga, ampak zadostuje, če se sodišče nanje sklicuje.
Če sodnik po opravljenem materialnem in formalnem preizkusu obtožnega predloga tega ne zavrže, odredi njegovo vročitev obdolžencu in takoj razpiše glavno obravnavo. Ker o tem procesnem dejanju sodišče ne izda odločbe, iz katere bi bili razvidni razlogi, na podlagi katerih je sklepalo o obstoju utemeljenosti suma, mora v sklepu o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga navesti razloge o dejstvih, na podlagi katerih je ugotovilo, da je podana potrebna stopnja utemeljenosti suma.
Pri podaljšanju pripora po vložitvi obtožnega predloga sodišče ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker to lahko stori le na glavni obravnavi. Ocenjuje le, če je zadosti dokazov za utemeljen sum.
Dostavek v izreku sklepa o podaljšanju pripora "do konca glavne obravnave" je v nasprotju z določbo 2. odstavka 207. člena ZKP oziroma ker gre za skrajšani postopek, v nasprotju z določbo 3.
odstavka 432. člena ZKP. Ker pa je v obrazložitvi navedeno, da bo sodišče po poteku enega meseca preizkusilo, ali so še podani razlogi za pripor, kar je tudi sicer dolžno po 3. odstavku 432. člena ZKP, ne gre za tako kršitev določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
pripor - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
Iz določila 3. odstavka 20. člena URS jasno izhaja, da se lahko pripor zoper obtoženca, če je v roku iz 2. odstavka citiranega člena vložena obtožnica, podaljša tudi po njeni vložitvi, če še vedno obstajajo razlogi zanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21093
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/2, 311, 311/3.ZPPPD člen 3.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - marihuana - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Napačno je stališče, da se iz razloga ponovitvene nevarnosti lahko odredi pripor le pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ter pri premoženjskih deliktih. Pri kaznivih dejanjih prepovedanega prehoda čez državno mejo je varnost ljudi ogrožena ne le zaradi visokih zneskov, ki jih morajo za take usluge storilcem plačevati večinoma ekonomsko popolnoma obubožane osebe, ampak tudi zaradi praviloma nemogočih in ogrožujočih razmer, v katerih poteka spravljanje teh ljudi čez državno mejo.
Ker je marihuana že v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) opredeljena kot droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je vložnikovo stališče, da gre za nenevarno drogo in da zato s ponovitvijo takega kaznivega dejanja varnost ljudi ne bi bila ogrožena, brez podlage.
Sodišče ni kršilo določbe 2. odstavka 192. člena ZKP, saj je v sklepu o podaljšanju pripora pojasnilo, da ne pride v poštev milejši ukrep, ker so bili vsi priprti obdolženci relativno visoko v hierarhiji združbe in so kazniva dejanja izvrševali predvsem z uporabo telekomunikacijskih sredstev. Zaradi tega bi v primeru uporabe milejših sredstev iz 1. odstavka 192. člena ZKP nadaljevali s kriminalno dejavnostjo.
pripor - podaljšanje pripora ob izreku sodbe - popravni sklep - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi 5. odstavka 361. člena ZKP je razpravljajoči senat tisti, ki je pristojen, da ob razglasitvi sodbe odloči o podaljšanju pripora. Pri tem sodišče ni vezano na predlog državnega tožilca in po uradni dolžnosti preizkusi obstoj pripornih razlogov.