pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni presodilo dejanskega stanja glede površine podržavljenega zemljišča, kljub izrecnemu tožbenemu ugovoru, je bistveno kršilo pravila postopka iz razloga 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZKZ (1986) člen 15, 15/3.ZKZ člen 112. ZUS člen 59, 59/1, 71, 71/1, 73, 77.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - uveljavljanje spremembe površine parcele
Spremembo površine pripadajoče gradbene parcele ni mogoče uveljavljati v postopku odmere odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, temveč v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
Ni podlage za denacionalizacijo po določbi 4. člena Zakona o denacionalizaciji v primeru, ko iz listin, ki jih je predložila tožnica zahteve za denacionalizacijo, ne izhaja, da je bilo zemljišče podržavljeno na način iz 4. člena ZDen.
enotno dovoljenje za gradnjo - začasna odredba - neizkazanost pogojev
Za začasno ureditev stanja z ustavitvijo gradnje je potrebno verjetno izkazati potrebo za takšno ureditev. Navedbe o škodi, ki jih gradnja povzroča zdravju in poslabšanju bivalnih razmer, ne zadostujejo.
Izpodbijani sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev, ker iz njega ni razvidno, na kateri podlagi temelji ugotovitev sodišča, da je odločbo prejela pooblaščenka tožeče stranke, od tega pa je odvisna pravočasnost tožbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS13919
ZAzil člen 1, 1/2, 2, 2/3. ZUS člen 72, 72/1, 72/5.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - izpolnjevanje pogojev za pridobitev azila
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 1. odstavka 51. člena ZUS, odločilo le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Izpodbijano dejansko stanje ni bilo ugotovljeno v sodnem postopku, zato po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga iz 3. točke 1. odstavka 72. člena ZUS.
Po 77. členu ZD je treba dokazati, da je oporoka obstajala in da je bila sestavljena v predpisani obliki. To je tožnica dokazala in tudi vsebina oporoke ni vprašljiva. Ni pa dokazala nadaljnjega pogoja: da je bila oporoka pred smrtjo zapustnice ali po njej po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena.
Nasprotno pa je tožencu uspelo dokazati, da je izvirnik oporoke zavestno uničila oporočiteljica sama, kar po drugem odstavku 99.
člena ZD pomeni, da je oporoko preklicala in da torej ne velja več.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06138
ZTLR člen 21, 37.ZOR člen 52.
pridobitev lastninske pravice po zakonu - ustvaritev nove stvari - posadna listina - pravna podlaga - ničnost
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila sporna posadna listina izdana brez podlage, je ta lahko po določilu 52. člena ZOR le nična (absolutno neveljavna). Odločitev sodišč nižjih stopenj, ki sta navedeno listino razveljavili in tako uporabili milejšo civilno sankcijo (relativno neveljavnost), s tem nista kršili materialnega zakona v revidentkino škodo.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - ponovno sojenje - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - valorizacija odškodnine - enotna sodna praksa
V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje odločilo enako kot prvič. Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je bila določena v enakem znesku. Pri ponovnem sojenju niso bile upoštevane nobene nove okoliščine. To pomeni, da prisojena odškodnina ustreza razmeram v času prvega sojenja. Zato ni nobenega razloga, da bi bila tožeča stranka prikrajšana za zamudne obresti za čas od prvega sojenja dalje.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - dokazno breme zavarovanca
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
Pri jamčevanju za pravne napake zahtevek za vračilo kupnine ni odškodninski zahtevek in za njegovo uveljavljanje ne veljajo roki, ki so določeni za odškodninske terjatve.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - doba priposestvovanja - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa
Po letu 1960 (ko je bilo sprejeto znano načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča bivše Jugoslavije o dolžini za priposestvovanje potrebne dobe) se je na celotnem ozemlju takratne države upoštevalo enotno pravno pravilo, po katerem znaša pri nepremičninah za priposestovanje potrebna doba 20 let (in ne več daljši roki, ki so bili predpisani s prejšnjimi predpisi). Po takšnem pravnem pravilu se od 1960. leta dalje za izračun priposestvovalne dobe niso več uporabljali prejšnji predpisi, kot so bili ODZ, italjanski CC idr.
ZMZPP člen 96. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 4, 10, 11, 20, 21.
priznanje tuje sodne odločbe - pravica do pristopa k sodišču - vročanje sodnih pisanj
Predlagajoča stranka ni dokazala vročanja po poti, ki je bila v bilateralni pogodbi dogovorjena med državama. Poleg tega ni dokazala, da bi sodišče toženki vročilo tožbo ali vabilo na narok na naslov njenega stalnega bivališča, ker ga toženka ni prevzela, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. To je tudi ugotovilo, da je bila toženka samo nedosegljiva, ker je odpotovala, ni pa bila onemogočena vročitev, ker bi bila neznanega bivališča. Zato ni mogoče trditi, da se vročitev ni mogla opraviti (5. točka 84. člena ZPP Republike Hrvaške) in da so bili izpolnjeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika po 86. členu tega zakona. Tako se izkaže, da pritožba ni utemeljena, ker sodba Občinskega sodišča v Osijeku, katere priznanje zahteva predlagajoča stranka, ne izpolnjuje v 21. členu bilateralne pogodbe predpisanih pogojev.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - ugotavljanje obstoja duševnih bolečin z izvedencem
Ni nujno in tudi ni pogosto v sodni praksi, da bi se duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti ugotavljale s pomočjo izvedenca psihiatra. V obravnavanem primeru, ko gre za izgubo goleni, je sodišče vsekakor samo sposobno presoditi tožnikovo izpovedbo o njegovi prizadetosti zaradi tega. Gre za okrnitev telesne integritete, katerih posledice v duševni sferi prizadetega je mogoče presoditi tudi brez sodelovanja izvedenca psihiatra.
ZPP člen 9, 76, 81, 81/5.ZSReg člen 7, 8, 8/3. ZGD člen 371.
procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - pravdna sposobnost - prenehanje pravne osebe - odprava pomanjkljivosti - zavrženje tožbe - načelo vestnosti in poštenja
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne osebnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Sposobnost biti stranka je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe. Zato mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka. Če je do tega prišlo pred vložitvijo tožbe, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti v skladu z 81. členom ZPP.
obseg povrnitve gmotne in negmotne škode - odvzem živali - subjektivna merila odškodnine - cena posebne priljubljenosti stvari - pravno priznana škoda
Odškodnina po četrtem odstavku 189. člena ZOR je izjema. Praviloma določi sodišče odškodnino za uničeno ali poškodovano stvar glede na objektivna merila po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne odreja kaj drugega (drugi odstavek 189. člena ZOR). Določba četrtega odstavka tega člena, po kateri se odškodnina določa po subjektivnih merilih oškodovanca, je izjema od splošnega pravila. Določbe o izjemah pa se vselej razlagajo ozko. V obravnavanem primeru to pomeni, da ne zadošča predpostavljena krivda po prvem odstavku 154. člena ZOR, na kar nakazuje revizija, ampak da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da ji je toženec povzročil škodo z naklepnim kaznivim dejanjem.
ZOR člen 479, 479-3, 480, 480/3, 484, 486, 486/1, 486/2, 488, 488/1-2, 771, 787.
jamčevanje za stvarne napake - komisijska pogodba - pravice kupca - znižanje cene - dogovorjene lastnosti stvari - odgovornost komisionarja kot prodajalca
Toženec, ki je kot komisionar prodal tožniku avtomobil (771. člen ZOR), ima nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe. Iz določb ZOR, ki urejajo komisijo, sledi, da je v pravnem razmerju s tretjim samo komisionar, zato je kupcu kot prodajalec odgovoren za stvarne napake prodane stvari.
ZD v 77. členu ureja dokazovanje oporoke, na katero se sklicuje kdo od dedičev, pa je ne more predložiti zapuščinskemu sodišču, ker je uničena, izgubljena, skrita ali založena. V takem primeru je treba ugotoviti, ali je zapustnik sploh napravil veljavno oporoko in kakšna je njena vsebina ter ali je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena brez oporočiteljeve vednosti.