odstop dednega deleža - izročilna pogodba - nujni delež
Problematična bi bila lahko aktivna legitimacija prvega tožnika, ki ni zapustničin otrok, marveč njen vnuk. Ker je njegova mati N. R. še živa, mu ne gre vstopna pravica po 12. členu ZD in ne spada v krog nujnih dedičev, ki jih opredeljuje 25. člen ZD. Toda po 146. členu ZD sme dedič pred delitvijo prenesti dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, na sodediča (prvi odstavek), če sodno overi pogodbo o prenosu dednega deleža (drugi odstavek). Ker je tožnik S. R. v zapuščinskem postopku sodeloval kot stranka (primerjaj 175. člen ZD), saj je bil oporočni dedič, njegova mama N. R. pa je dedovala kot oporočna dedinja in kot zakonita dedinja, sta oba sodediča in je dopusten prenos dela materinega dednega deleža na sina. Glede na to, da je N. R. že pred vložitvijo tožbe sodno overila svojo izjavo o prenosu nujnega deleža, ki ji pripada, na tožnika, sta izpolnjena pogoja iz prvega in drugega odstavka 146. člena ZD in je podana aktivna legitimacija tudi za prvega tožnika. On sicer ni nujni dedič, mu pa pripada dedni delež na premoženju pokojne A. V. na nepremičnini.
ZVOP člen 17, 18, 20.ZZDej člen 51, 51/4. ZUS člen 73.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo - vpogled v zdravstveno dokumentacijo
Sodno varstvo osebnih podatkov se nanaša tudi na pravico vpogleda v zbirko osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov izrecno ne določa pravic svojcev glede podatkov, ki se nanašajo na osebnost pokojnika. Toda po določbi 4. odstavka 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti dolžnost varovati zdravniško skrivnost ne velja v razmerju do bolnikovih ožjih sorodnikov. Ker tožena stranka ne trdi, da je tožnikova pokojna mati prepovedala, da zdravniki dajejo tožniku podatke o njenem zdravstvenem stanju, mu ni mogoče odreči pravice do vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zapornica
Če je bila tožnica v zaporu najprej od 11.12.1944 do 16.1.1945 in nato znova od 3.2.1945 do 22.4.1945, mora tožena stranka presoditi, ali vmesni čas, ko ni bila v zaporu, in ko gre za istega okupatorja in za istovrstni prisilni ukrep, dejansko pomeni prekinitev kontinuiranega prisilnega ukrepa ali ne.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu v gozdu - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi skaženosti - telesne bolečine
Če gozdarski inženir pri delu vede krši pravila za varno delo in klesti veje v popolnem nasprotju z njimi, ugotovitev o 40-odstotni krivdi tožnika, ni v njegovo škodo. Res so bile okoliščine, v katerih je delal, dokaj neugodne in tožnik ni mogel izbirati drevesa, na katerem je bilo treba kontrolirati razvoj lubadarja, toda odločitev na kateri strani debla bo klestil veje, je bila njegova.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - komasacija - nova razdelitev zemljišč
Dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti in iz sporne odločbe ni razvidno, ali je bila tožnikom kot komasacijskim udležencem izplačana odškodnina le za razliko med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč, ki ne presega okvir zakonsko dopustnega odstopanja, ali pa je z izplačilom odškodnine morda plačana tudi razlika, ki je morebiti nastala kot posledica nepravilnosti pri izdajanju odločb o novi razdelitvi zemljišč.
začasna odredba - pogoji - verjetna izkazanost potrebe po začasni ureditvi stanja
Iz priporočila Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše in Kolaborativnega centra SZO za duševno zdravje otrok in mladostnikov, iz katerega izhaja, da naj se podpre tožnikova pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od drog, ni izkazana nujnost, da se mora le-ta (še v času trajanja pripora) začeti zdraviti zaradi odvisnosti od drog v ustrezni specializirani bolnišnici.
Kadar je stranki zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ne more v vzporednem postopku uveljavljati varstva zoper kršitve ustavnih in človekovih pravic.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - izpodbijanje zakonite domneve o nelojalnosti
Če stranka v postopku ne zatrjuje dejstev ali okoliščin, s katerimi bi zakonsko domnevo nelojalnosti izpodbijala kot dejansko neutemeljeno, upravni organ ni dolžan ugotavljati zakonite domneve nasprotnega dejanskega stanja.
priznanje statusa in pravic - begunec - izkazanost obstoja konkretnega nasilja s strani okupatorja
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom, ki morajo biti dejansko podani; za pridobitev statusa begunca zahteva namreč ZZVN obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki je bilo neposredno povzročeno osebi, ki uveljavlja takšen status oziroma ji je neposredno grozilo.
Če organ prve stopnje ne izda odločbe o strankini zahtevi v dveh mesecih, ima stranka pravico do pritožbe, zoper odločbo druge stopnje pa lahko prične upravni spor. V konkretnem primeru organ druge stopnje ni izdal odločbe o pritožbi v dveh mesecih, vendar pa stranka ni izpolnila nadaljnjega pogoja, saj ni ponovno pozvala tožene stranke k izdaji odločbe v nadaljnjih 7. dneh, zato je bilo treba tožbo zavreči.
prvostopna odločba upravnega organa kot predmet upravnega spora - poseg v ustavne pravice
Odločba organa prve stopnje ne more biti predmet upravnega spora, začetega na tožbo, vloženo po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS, če je zoper odločbo dovoljeno pravno sredstvo.
V tranzitnem postopku, ki je poseben carinski postopek, mora carinski zavezanec predložiti blago v nespremenjenem stanju carinskemu organu. Neizpolnitev te obveznosti ima za posledico carinski dolg.
zakup poslovnih prostorov - najemna pogodba - užitek - uživalčeve pravice - najemnina - smrt uživalca - uporabnina
Smrt enega od pogodbenikov zakupnega razmerja na to razmerje običajno (torej če ni drugače dogovorjeno) ne vpliva, ker se to nadaljuje z dediči (umrlega pogodbenika). To je razumljivo, ker se lahko dedujejo pravice in obveznosti. Pri užitku je stvar drugačna. Užitkar sicer lahko da stvar, na kateri ima užitek, v zakup (najem). Na druge tako prenese svoje pravice. Vsa ta razpolaganja pa so časovno omejena, ker ugasnejo s smrtjo užitkarja. Še drugače povedano: upravičenja užitkarja se ne dedujejo, tu se z njegovo smrtjo nič ne prenaša na druge (dediče). Tožnica v našem primeru je bila lastnica polovice lokala in z materino smrtjo je odpadlo z njega le breme (užitka). Najemno (zakupno) razmerje, kadar je njegov predmet užitek, je tako drugačno od najema (zakupa) po ZOR-u oziroma po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Tudi toženec po materini smrti ni več najemojemalec celega lokala, kot je bil prej. Sedaj uporablja polovico (svojega) lokala kot lastnik. Prvotnega (z materjo)
sklenjenega pogodbenega razmerja potemtakem ne more biti več.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS06120
ZZZDR člen 12, 51.ZOR člen 52, 103. ZTLR člen 20, 25.
lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - skupno premoženje zakoncev - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zunajzakonska skupnost - sporazum o delitvi skupnega premoženja - nedopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage
Navedbe tožene stranke o tem, da sta s pokojnim K.Š. pridobila skupno premoženje na podlagi zakona, sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno zavrnili, ker sta kljub ugotovitvi, da je K.Š. po letu 1980 pogosto zahajal k toženki in z njo živel, ugotovili, da je obstajala zakonska zveza K.Š. s prvotožnico in ker je poleg obstoja zakonske zveze obstajala tudi življenjska skupnost med ženo in možem, je to nedvomno zadržek za nastanek pravnih posledic po 12. členu ZZZDR.
Sklicevanje na razpolaganje K.Š. s premoženjem oziroma s svojim deležem na tem premoženju in pridobitve lastninske pravice toženke na podlagi pravnega posla ne more biti uspešno, ker je toženka dosegla prenos lastninske pravice nase na podlagi pravnega posla, ki ni veljaven. V konkretnem primeru, v katerem je bil izvršen prenos lastninske pravice na toženko na podlagi sporazuma K.Š. in toženke na podlagi neresnične pravne podlage in s tem na podlagi nedopustne podlage pogodbe (kavze), je podan dejanski stan za uporabo 52. člena ZOR, po katerem je nična pogodba, ki je sklenjena brez ustrezne podlage ali na podlagi nedopustne podlage.
Tožnik v pravdi, v kateri želi doseči obnovo pravnomočno končanega postopka, ni navedel zneska denarne terjatve, niti ga v razlogih svojih vlog ni opisal ali opredelil tako, da bi bila terjatev določljiva. Ob takem stanju ugotavlja revizijsko sodišče, da (vrednostne) predpostavke za dopustnost revizije iz drugega in tretjega odstavka 382. člena v zvezi z drugim odstavkom 400. člena ZPP, niso bile v tem primeru podane. Tožnikova revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju obnovitvenega predloga, ni bila dovoljena.
ZLPP člen 24, 24/3, 25, 25/3.ZOR člen 1035, 1035/1, 1035/2.
pogodba o denarnem depozitu - lastninsko preoblikovanje podjetij
Podjetje, ki se je lastninsko preoblikovalo (tudi) z notranjim odkupom delnic, je kupnino, ki jo je prejelo za delnice od tožeče stranke kot upravičenke do notranjega odkupa, v svojem imenu in na svoj račun deponiralo pri banki - toženi stranki, zato lahko samo ono in ne tožeča stranka zahteva vrnitev deponiranega denarja.
Pogoji za eventualno kumulacijo iz 2. odstavka 188. člena ZPP so v primerjavi z navadno kumulacijo strožji, ker morajo biti tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi. Vendar ta zakonska zahteva ne pomeni bistveno enakega dejanskega stanja in istega cilja zahtevkov. Prav za eventualno kumulacijo zahtevkov je značilno, da gre pri njih za različno dejansko in pravno podlago (na primer: ničnost, podrejeno razveljavitev, podrejeno razveza iste pogodbe).