pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnikovo nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami ter dokazno oceno na podlagi teh ugotovitev v sklepih o podaljšanju pripora je uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
nepopolna tožba - pooblastilo - učinek pooblaščenčevih pravnih dejanj - nepravilen poziv na odpravo pomanjkljivosti tožbe
Dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Le pravilen poziv je lahko podlaga za zavrženje tožbe po 2. odstavku 29. člena ZUS.
odstop dednega deleža - izročilna pogodba - nujni delež
Problematična bi bila lahko aktivna legitimacija prvega tožnika, ki ni zapustničin otrok, marveč njen vnuk. Ker je njegova mati N. R. še živa, mu ne gre vstopna pravica po 12. členu ZD in ne spada v krog nujnih dedičev, ki jih opredeljuje 25. člen ZD. Toda po 146. členu ZD sme dedič pred delitvijo prenesti dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, na sodediča (prvi odstavek), če sodno overi pogodbo o prenosu dednega deleža (drugi odstavek). Ker je tožnik S. R. v zapuščinskem postopku sodeloval kot stranka (primerjaj 175. člen ZD), saj je bil oporočni dedič, njegova mama N. R. pa je dedovala kot oporočna dedinja in kot zakonita dedinja, sta oba sodediča in je dopusten prenos dela materinega dednega deleža na sina. Glede na to, da je N. R. že pred vložitvijo tožbe sodno overila svojo izjavo o prenosu nujnega deleža, ki ji pripada, na tožnika, sta izpolnjena pogoja iz prvega in drugega odstavka 146. člena ZD in je podana aktivna legitimacija tudi za prvega tožnika. On sicer ni nujni dedič, mu pa pripada dedni delež na premoženju pokojne A. V. na nepremičnini.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - zapornica
Če je bila tožnica v zaporu najprej od 11.12.1944 do 16.1.1945 in nato znova od 3.2.1945 do 22.4.1945, mora tožena stranka presoditi, ali vmesni čas, ko ni bila v zaporu, in ko gre za istega okupatorja in za istovrstni prisilni ukrep, dejansko pomeni prekinitev kontinuiranega prisilnega ukrepa ali ne.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - izpodbijanje zakonite domneve o nelojalnosti
Če stranka v postopku ne zatrjuje dejstev ali okoliščin, s katerimi bi zakonsko domnevo nelojalnosti izpodbijala kot dejansko neutemeljeno, upravni organ ni dolžan ugotavljati zakonite domneve nasprotnega dejanskega stanja.
Kadar je stranki zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ne more v vzporednem postopku uveljavljati varstva zoper kršitve ustavnih in človekovih pravic.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - komasacija - nova razdelitev zemljišč
Dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti in iz sporne odločbe ni razvidno, ali je bila tožnikom kot komasacijskim udležencem izplačana odškodnina le za razliko med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč, ki ne presega okvir zakonsko dopustnega odstopanja, ali pa je z izplačilom odškodnine morda plačana tudi razlika, ki je morebiti nastala kot posledica nepravilnosti pri izdajanju odločb o novi razdelitvi zemljišč.
prvostopna odločba upravnega organa kot predmet upravnega spora - poseg v ustavne pravice
Odločba organa prve stopnje ne more biti predmet upravnega spora, začetega na tožbo, vloženo po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS, če je zoper odločbo dovoljeno pravno sredstvo.
začasna odredba - pogoji - verjetna izkazanost potrebe po začasni ureditvi stanja
Iz priporočila Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše in Kolaborativnega centra SZO za duševno zdravje otrok in mladostnikov, iz katerega izhaja, da naj se podpre tožnikova pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od drog, ni izkazana nujnost, da se mora le-ta (še v času trajanja pripora) začeti zdraviti zaradi odvisnosti od drog v ustrezni specializirani bolnišnici.
priznanje statusa in pravic - begunec - izkazanost obstoja konkretnega nasilja s strani okupatorja
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom, ki morajo biti dejansko podani; za pridobitev statusa begunca zahteva namreč ZZVN obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki je bilo neposredno povzročeno osebi, ki uveljavlja takšen status oziroma ji je neposredno grozilo.
Če organ prve stopnje ne izda odločbe o strankini zahtevi v dveh mesecih, ima stranka pravico do pritožbe, zoper odločbo druge stopnje pa lahko prične upravni spor. V konkretnem primeru organ druge stopnje ni izdal odločbe o pritožbi v dveh mesecih, vendar pa stranka ni izpolnila nadaljnjega pogoja, saj ni ponovno pozvala tožene stranke k izdaji odločbe v nadaljnjih 7. dneh, zato je bilo treba tožbo zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - pravica do neodvisnega, neopredeljenega sodišča
Dejstvo, da so stranke v pravdnem postopku sorodniki ene od sodnic okrajnega sodišča, ni razlog za izločitev sodnikov tega sodišča.
Drugače je ob dejstvu, da se je hčerka toženih strank pred izvolitvijo za sodnico udeleževala narokov in da ima interes na izidu številnih postopkov. To sicer ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda tožena stranka pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - žalitev sodišča
Odločanje o pritožbi v primeru, ko je pooblaščenka tožene stranke žalila sodnike Višjega sodišča v Ljubljani, bila zaradi tega kaznovana in jih v pritožbi ponovno žali, je tehten razlog, zaradi katerega je Vrhovno sodišče določilo, naj v zadevi odloča drugo pritožbeno sodišče v državi. Tako bo odpravljen dvom v morebitno nepristranost pri odločanju, pa tudi višjim sodnikom v Ljubljani ne bo treba prebirati nadaljnjih žalitev njihovih neposrednih kolegov.
V tranzitnem postopku, ki je poseben carinski postopek, mora carinski zavezanec predložiti blago v nespremenjenem stanju carinskemu organu. Neizpolnitev te obveznosti ima za posledico carinski dolg.
Po sodni praksi je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Ker posla brez podlage ni (prvi odstavek 51. člena ZOR), obstoječ posel preneha veljati, če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla pravna podlaga. V posledici takega stanja morata stranki prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost prejetega. Tako obveznost določa četrti odstavek 210. člena ZOR.
ZLPP člen 24, 24/3, 25, 25/3.ZOR člen 1035, 1035/1, 1035/2.
pogodba o denarnem depozitu - lastninsko preoblikovanje podjetij
Podjetje, ki se je lastninsko preoblikovalo (tudi) z notranjim odkupom delnic, je kupnino, ki jo je prejelo za delnice od tožeče stranke kot upravičenke do notranjega odkupa, v svojem imenu in na svoj račun deponiralo pri banki - toženi stranki, zato lahko samo ono in ne tožeča stranka zahteva vrnitev deponiranega denarja.