določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - pravica do neodvisnega, neopredeljenega sodišča
Dejstvo, da so stranke v pravdnem postopku sorodniki ene od sodnic okrajnega sodišča, ni razlog za izločitev sodnikov tega sodišča.
Drugače je ob dejstvu, da se je hčerka toženih strank pred izvolitvijo za sodnico udeleževala narokov in da ima interes na izidu številnih postopkov. To sicer ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda tožena stranka pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - žalitev sodišča
Odločanje o pritožbi v primeru, ko je pooblaščenka tožene stranke žalila sodnike Višjega sodišča v Ljubljani, bila zaradi tega kaznovana in jih v pritožbi ponovno žali, je tehten razlog, zaradi katerega je Vrhovno sodišče določilo, naj v zadevi odloča drugo pritožbeno sodišče v državi. Tako bo odpravljen dvom v morebitno nepristranost pri odločanju, pa tudi višjim sodnikom v Ljubljani ne bo treba prebirati nadaljnjih žalitev njihovih neposrednih kolegov.
Po sodni praksi je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Ker posla brez podlage ni (prvi odstavek 51. člena ZOR), obstoječ posel preneha veljati, če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla pravna podlaga. V posledici takega stanja morata stranki prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost prejetega. Tako obveznost določa četrti odstavek 210. člena ZOR.
Če začasno uvoženo blago ni vrnjeno v tujino v določenem roku, niti ni dokončno ocarinjeno, pomeni, da je bilo dano v prost promet, in da bi bile zanj plačane carina in druge uvozne davščine.
zaplemba premoženja v kazenskem postopku - vrnitev zaplenjenega premoženja
Revizijska trditev, da sodišče ne bi smelo uporabiti 17. točke 3. člena ZDen je zmotna, ker je Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Ur.l. DFI, št. 59/46) izrecno navedel med predpisi, ki upravičencem, katerim je bilo premoženje podržavljeno na njihovi podlagi, dajejo pravico do denacionalizacije. To določilo doslej ni bilo spremenjeno, da ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) in ustavnima zakonoma, ki sta bila objavljena v Ur.l. RS, št. 42/97 in 66/2000, pa je izrecno ugotovilo Ustavno sodišče. Okrožno sodišče je namreč prekinilo to pravdni postopek zaradi ocene ustavnosti 17. točke 3. člena ZDen in Ustavno sodišče je z odločbo U-I-309/98 pojasnilo, da ZDen ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi in o zaplembah ter z drugimi predpisi, ki so navedeni v 3. in 4. členu ZDen.
Drugače je urejena pravica do rehabilitacije in odškodnine, ki jo omogoča 30. člen URS za tiste, ki so bili po krivem obsojeni za kaznivo dejanje ali jim je bila utemeljeno odvzeta prostost. Zato bi imela upravičenka možnost rehabilitacije tudi po tej poti in na take primere je mislilo Ustavno sodišče, ko je v odločbi U-I-10/92-19 presojalo ustavnost določbe 92. člena ZDen. Toda rezveljavitev 92. člena ZDen ni nujno povezana z veljavnostjo 17. točke 3. člena ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razlogi, ki jih navaja toženec, ne omogočajo, da se bo lažje opravil postopek pred drugim sodiščem; marveč nasprotno, zaradi lažjega postopka določa 57. člen ZPP celo izključno krajevno pristojnost sodišča, na katerem območju leži nepremičnina, ki je predmet spora o stvarnih pravicah. Razlogi, ki jih navaja toženec, tudi niso takšne narave, da bi vplivali na odločanje sodišča, saj prijateljstvo z nekom, ki ne dela na sodišču, temveč na pravobranilstvu, ni tehten razlog, zaradi katerega bi bilo treba odločanje o sporu prenesti na drugo stvarno pristojno sodišče.
odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - kladivo kot nevarna stvar
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženki, ko je lesen predmet (zagozdo) pritrjeval z žebljem na leseno podlago (tla vagona) tako, da je žebelj zabijal s kladivom. Kladivo je preprosto delovno orodje za tolčenje, sestavljeno iz držaja in na njem nasajenega železnega kosa in deluje šele z uporabo fizične sile osebe, ki kladivo uporablja. Ker je tožnik kladivo sam uporabljal in ga torej vihtel z lastno silo, kladivo v konkretnih okoliščinah ni moglo predstavljati nevarne stvari, delo z njim pa ne nevarne dejavnosti.
Kadar tožeča stranka zahteva plačilo obresti od neupravičeno pridobljenega denarnega zneska, lahko od tožene stranke zahteva, da ji mora plačati obresti od dneva pridobitve denarja samo, če je bila ta nepoštena, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost pridobitelja pa se ne domneva. Tožnik bi moral njegovo nepoštenost zatrjevati in dokazati.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti
Pri osebah, ki so bile člani Kulturbunda, se nelojalnost iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ domneva (3. odstavek 63. člena ZDen). Če stranka v postopku ne zatrjuje kakšnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi domnevo o nelojalnosti izpodbijala kot dejansko neutemeljeno, upravni organ ni dolžan ugotavljati zakonite domneve nasprotnega dejanskega stanja.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
Za odločanje o upravičenosti do denacionalizacije je pomembno tudi, kdaj in na podlagi katerega predpisa je bilo podržavljenje dejansko izvršeno. V ZDen ni podlage, da bi uporabniki stavbnih zemljišč, ki so pravico uporabe podedovali ali jo pridobili s pravnim poslom, uveljavljali še posebej vrnitev stavbnih zemljišč, ki so jih, čeprav le s pravico uporabe, skupaj s stavbo prodali drugemu uporabniku.
tožbene novote - upoštevanje v tožbi predloženih dokazov
Dokaz, ki ga je tožeča stranka predložila šele s tožbo, se lahko v upravnem sporu le izjemno upošteva, če nedvomno kaže, da je dejansko stanje drugačno od tistega, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku.
Bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki ga ZUS ne ureja, je podana, če sodišče k odpravi pomanjkljivosti tožbe ne pozove tožeče stranke, pač pa osebo, ki po 1. odstavku 90. člena ZPP/77 ne more biti pooblaščenec tožeče stranke.
ZKP člen 155, 155/3, 201, 201/1-3, 207, 207/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče na podlagi zbranih dokazov in podatkov v vsaki fazi postopka ugotavlja, ali ti zadoščajo za utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, vsebinska presoja dokazov pa je pridržana le razpravljajočemu senatu.
Pri ugotavljanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti je sodišče ugotovilo, da je vztrajnost obtoženega pri napeljevanju h kaznivemu dejanju umora tista konkretna okoliščina, ki je v zvezi tako s storilcem kot z dejanjem in na podlagi katere je ugotovilo obstoj nevarnosti, da bi obtoženi storil kaznivo dejanje, h kateremu je napeljeval.
Lokacijsko dovoljenje za posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je treba izdati v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija.
Bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZUS ne ureja, je podana, če sodišče ravna po pravno neveljavnem pooblastilu in k odpravi pomanjkljivosti tožbe ne pozove tožeče stranke, pač pa samo osebo, ki po 1. odstavku 90. člena ZPP/77 ne more biti pooblaščenec, ker nima poslovne sposobnosti.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - izpodbojnost pravne domneve o nelojalnosti pripadnikov nemške narodnosti
Pravna domneva o nelojalnosti pripadnikov nemške narodnosti ni neizpodbojna pravna domneva. Posamezniku je dana možnost, da dokazuje nasprotno. Dokazno breme je na stranki, ki izpodbija pravno domnevo. V primeru, da ostane dvom o lojalnosti, mora upravni organ za podlago svoje odločitve vzeti domnevo nelojalnosti.