Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnosti
Pri osebah, ki so bile člani Kulturbunda, se nelojalnost iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ domneva (3. odstavek 63. člena ZDen). Če stranka v postopku ne zatrjuje kakšnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi domnevo o nelojalnosti izpodbijala kot dejansko neutemeljeno, upravni organ ni dolžan ugotavljati zakonite domneve nasprotnega dejanskega stanja.
ZKP člen 155, 155/3, 201, 201/1-3, 207, 207/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče na podlagi zbranih dokazov in podatkov v vsaki fazi postopka ugotavlja, ali ti zadoščajo za utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, vsebinska presoja dokazov pa je pridržana le razpravljajočemu senatu.
Pri ugotavljanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti je sodišče ugotovilo, da je vztrajnost obtoženega pri napeljevanju h kaznivemu dejanju umora tista konkretna okoliščina, ki je v zvezi tako s storilcem kot z dejanjem in na podlagi katere je ugotovilo obstoj nevarnosti, da bi obtoženi storil kaznivo dejanje, h kateremu je napeljeval.
ZUS člen 28, 28/1, 28/4, 29, 29/1, 29/2.ZISDU člen 9b.
družba za upravljanje - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Če tožnik tožbi, s katero izpodbija odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za upravljanje, kljub pozivu v danem roku ne priloži izvoda tožbe za toženo stranko in izpodbijane odločbe, sodišče tožbo zavrže.
Ni naloga sodišča, da samo na podlagi določenih podatkov imputira strankam v njihovo korist odgovarjajoča dejstva, saj mora vsaka stranka po 212. členu ZPP navesti dejstva in prelagati dokaze.
Sodišče upošteva dokaz le, če stranka z njim dokazuje dejstvo, ki ga stranka uveljavlja. Toda kot dokaz bo upoštevan le, če bo stranka s tem dokazovala določeno dejstvo, ki ga mora ob tem uveljavljati pri izpodbijanju navedb nasprotne stranke.
ZIZ člen 2, 17, 17/2-2, 17/2-4, 19, 19/2, 41, 41/1,42.ZUP člen 1, 2.ZRPJN člen 3, 3/5, 4, 4/1, 22, 22/7, 23, 23/1, 23/3. ZJN člen 63, 66.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek oddaje javnih naročil - revizija postopka - stroški postopka revizije - sklep Državne revizijske komisije kot izvršilni naslov
Sklep Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil o stroških revizije iz 7. odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ni upravni akt, ampak izvršilni naslov iz 4. točke 2. odstavka 17. člena ZIZ; zato je sodišče pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi tega izvršilnega naslova.
ZTVP člen 8, 63, 64, 64/1, 64/2, 401, 401-2. ZTVT (1994) člen 6, 6/2-6.
spojitev družb - nadomestitev delnic - status javne družbe - dolžnost poročanja - objava povzetka revidiranega letnega poročila
Družba, ki nastane s spojitvijo, lahko izda delnice, s katerimi nadomesti delnice družbe, ki zaradi spojitve preneha, ne da bi za njihovo izdajo dobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Če so bile delnice družbe, ki je prenehala, predmet trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, pridobi družba, nastala s spojitvijo, položaj javne družbe z vsemi pravicami in obveznostmi javne družbe.
nasprotna tožba - predhodno vprašanje - razveljavitev odločitve o tožbenem zahtevku po tožbi
Sodišče s tem, ko sprejme v obravnavo nasprotno tožbo, s katero tožena stranka zahteva odločitev o predhodnem vprašanju, smiselno odloči, da o predhodnem vprašanju ne bo odločalo v okviru zahtevka iz tožbe, temveč z odločitvijo o zahtevku iz nasprotne tožbe (prvi odstavek 12. člena ZPP v zvezi s 189. členom ZPP).
Če pritožbeno sodišče odločitev o predhodnem vprašanju razveljavi, mora razveljaviti tudi odločitev o tožbenem zahtevku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov
Okoliščina, da je tretji predlagatelj zaposlen pri Okrajnem sodišču ... kot vodja zemljiške knjige, je po mnenju vrhovnega sodišča tehten razlog iz 67. člena ZPP.
ZMZPP člen 96, 96/1, 96/2, 100, 109. Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (1954) člen 7, 8, 14, 15.ZPP člen 175.
priznanje tujih sodnih odločb - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodnih pisanj - prevodi sodnih pisanj - dvostranska pogodba z Avstrijo - načelo vzajemnosti
Niso podani pogoji za priznanje zamudne sodbe avstrijskega sodišča po določilu 96. člena ZMZPP, ker je tuje sodišče vročilo sodna pisanja nasprotni stranki v Republiki Sloveniji po pošti in brez prevoda v slovenski jezik, torej v nasprotju z določilom 14. člena dvostranske pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu z dne 16.12.1954. Uporabljeni način vročanja pomeni tako nezakonito postopanje, zaradi katerega nasprotni stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
V postopku za izrek ničnosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 174, 177, 192, 192/1, 941.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - direktna tožba - vmesna sodba
Ob dejanskem stanju, ki sta ga ugotovili sodišče prve in druge stopnje, tudi revizijsko sodišče ne dvomi, da je za škodo odgovoren zavarovanec tožene stranke. Ne toliko zaradi tega, ker bi bilo delo, ki ga je opravljal tožnik, samo po sebi nevarno, temveč zato, ker je moral tožnik opravljati delo v okoliščinah, ki niso ustrezale predpisanim ukrepom varstva pri delu, za kar bi moral ustrezno poskrbeti zavarovanec tožene stranke. Če tega ni storil, je odgovoren za škodo, z njim pa tudi tožena stranka.
Dejstvo, da se je tožnik že pred dnevom, ko se mu je spodmaknila lestev, večkrat vzpenjal brez škodnih posledic in da so to počeli tudi njegovi sodelavci, ne pomeni, da je bilo tako delo varno in da je sam kriv, da se je poškodoval. Delodajalec, ki mora delavcem omogočiti varno delo, mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev pri delu zaradi tega, ker mislijo na svoje delo, v konkretnem primeru na to, kako bodo kupcu izdali blago. Zato mora dati delavcem na razpolago ustrezno lestev, ki je na spodnjem delu bolje zavarovana in/ali pripeta na zgornjem delu.
odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - pojem nevarne stvari - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - vmesna sodba
Mirujoča salamoreznica ni nevarna stvar. Čiščenje takšnega stroja ni nevarna dejavnost.
Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor ribnik in ograjo zgradil brez dovoljenja.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - tožba na ugotovitev ničnosti sklepov izvršilnega sodišča
Le v ZIP predvidena pravna sredstva, ki jih je mogoče vlagati do konca izvršilnega postopka, lahko izpodbijejo med izvršbo izdane sodne odločbe. Med izrednimi pravnimi sredstvi pa niti ZIP, niti drug veljaven predpis, ne pozna tožbe na ugotovitev ničnosti sodne odločbe ali tožbe na njeno razveljavitev.
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da je bila toženka izzvana s tožničinimi žalitvami, vendar je s fizičnim napadom daleč presegla dovoljeno reakcijo na zgolj besedno izzivanje tožnice. Zato je ugotovljeno razmerje krivde, po kateri je odgovornost tožnice 30 odstotna, odgovornost toženke pa 70 odstotna, pravilno.
Sosporniška intervencija (201. in 209. člen ZPP) ne more nadomestiti pomanjkanja pasivne legitimacije. Materialnopravno razmerje omogoča obstoj pogojev za procesno intervencijo - tudi sosporniško - vendar pri enotnem in nujnem sosporništvu po materialnem pravu procesni privilegij ne more nadomestiti manjkajoče pasivne legitimacije.
carina - uvoz z uporabo 50. člena Carinskega zakona
Pravica do uvoza blaga po 50. členu CZ se uveljavlja v skladu z Navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu CZ (Uradni list SFRJ, št. 40/89); kontrolni pregled se opravi na podlagi podatkov evidence, ki ga po 4. točki navedenega navodila in v skladu s 50. členom CZ vodi pristojni carinski organ.