Če je uveljavljani poseg v ustavno pravico sporno pravno razmerje, potem ne more biti istočasno samo po sebi tudi hujša škodljiva posledica. Sklep o preklicu pooblastil je začasen ukrep, z začasno odredbo pa se začasno uredi stanje predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih. Ker senat veljavno sklepa, če je na seji večina članov, bo zaradi preklica pooblastil članici senata senat še vedno lahko veljavno odločal, zato hujša škodljiva posledica ni izkazana.
ZZZDR člen 79, 102, 103, 129.ZPP člen 408, 408/1, 408/3.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - možnosti preživljalca - preiskovalno načelo
Ko se ugotavljajo možnosti staršev za preživljanje, je treba upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva, premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse možnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. V zvezi s slednjim pa je potrebno upoštevati po eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, po drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana tudi obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev.
Če obdolženec meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranosti sodnikov, ki so odločali o pritožbah zoper sklepa o odreditvi in podaljšanju pripora, bi moral v skladu z določilom 3. odstavka 41. člena ZKP v pritožbi zahtevati njihovo izločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21064
KZ člen 54.ZKP člen 420, 420/2, 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem, da niso bila ugotovljena odločilna dejstva in da je dokazna ocena dejstev, pomembnih za preklic pogojne obsodbe, napačna, zagovornica uveljavlja razlog nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če je med strankama spor o tem, ali je pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, pogodba ali pa arondacijska odločba, je potrebno preizkusiti prav vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenjeni sporazum in ali ima vse elemente pravno veljavne pogodbe.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS06102
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 55.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4. ZIP člen 56, 56/1, 75, 75/1, 251c.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delež zakonca na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupnim premoženjem - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZZVN člen 1, 2. ZZVN-B člen 1, 1/3. ZUS člen 77, 77/3.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - kršitev pravil postopka - odločanje na podlagi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Sodišče lahko samo odloči o stvari, kadar ima za to zanesljivo podlago v upravnih spisih.
Tožeča stranka se je v postopku ustanavljanja tožene stranke s pristopno izjavo zavezala, da bo v njen ustanovni sklad vplačala 4.000 delnic po 500 DEM. Vsebina te izjave je zato predvsem v zavezi tožeče stranke, da bo vplačala delnice, saj je bilo takrat najpomembnejše, da se pravočasno zbere kapital za ustanovitev tožene stranke. V tem smislu je zato treba prvenstveno razumeti tudi tisto točko pristopne izjave, ki govori o njeni nepreklicnosti in iztožljivosti. Šele na podlagi vplačila delnic bi tožeča stranka zato lahko zahtevala njihovo izročitev ali pa odškodnino, če bi ji tožena stranka vplačilo delnic res onemogočila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi suma v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Sodnik mora objektivno odločati ne glede na to, da je bila konkretna zadeva, o kateri je na prvi stopnji odločal njegov bivši kolega, na pritožbeni stopnji razveljavljena.
Predpostavke oderuške pogodbe po 141. členu ZOR so objektivne in subjektivne. Subjektivne morajo biti podane na strani obeh pogodbenikov: Okoriščenec mora vedeti, da je sopogodbenik v stiski ali v težkem gmotnem položaju, da je nezadostno izkušen, lahkomiseln ali odvisen. Take subjektivne razmere na strani sopogodbenika pa mora izkoristiti, tako da izgovori zase ali za tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil (objektivni element).
Predmet poravnave po 1092. členu ZOR je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga (tako tudi o obveznostih iz n.pr. pravnomočne sodbe). Za take poravnave veljajo vse splošne določbe o dvostranskih pogodbah, razen če je zanje določeno kaj drugega (tako na primer ni možen ugovor čezmernega prikrajšanja po 1094. členu ZOR). Določbe obravnavanega poglavja ZOR (o poravnavi) pa je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo, ker je izhajalo iz stališča, da je poravnava pravdnih strank temeljila na napačnem prepričanju pogodbenikov, da toženka dolguje tožniku visok denarni znesek. Zmotnost takega izhodišča je v tem, ker gradi na rezultatih pravdnega postopka (po pribavi izvedeniškega mnenja) in ne na okoliščinah, ki so obstajale v času dogovora pravdnih strank.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravica do sojenja v razumnem roku
Revizijski predlog za zvišanje odškodnine iz vseh treh naslovov je tožnik utemeljeval tudi s trditvijo, da je do škodnega dogodka prišlo že v letu 1994. Ta trditev je točna. Vendar pa je tožnik zahteval sodno varstvo šele v drugi polovici leta 1996, sodišče prve stopnje pa je o zahtevku odločilo v začetku leta 1998, kar, vsaj ob upoštevanju povprečnega trajanja odškodninskih pravd pred sodišči prve stopnje, ne more prestavljati sojenja v nerazumnem roku.
Nadaljnji potek postopka pred pritožbenim in revizijskim sodiščem pa je posledica rednih in izrednih pravnih sredstev, ki sta jih v skladu s procesnimi upravičenji vlagali obe pravdni stranki. Za zvišanje vseh odškodnin zaradi trajanja postopka zato ni prav nobenega utemeljenega razloga.
začasna odredba - pogoji - neizvršljivost sklepa o privatizaciji v upravnem postopku
Ker se sklep o privatizaciji ne izvršuje po ZUP, tudi odložitev izvršbe ni možna in zato ni možna izdaja začasne odredbe po 1.
odstavku 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Začasna odredba se po navedenih določbah lahko izda le, ko tožniku grozi prisilna izvršitev upravnega akta.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - deljena krivda
Čeprav sta oba udeleženca trčenja motornih vozil storila kršitev, ker sta vozila preko sredine cestišča, je odgovornost voznika vozila, ki se je pred trčenjem že ustavilo, manjša (2. in 1. odstavek 178. člena ZOR)
glavna obravnava - nov začetek glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Šteje se, da se je glavna obravnava začela znova in znova izvedli vsi dokazi, ker so bili v soglasju s strankami prebrani zapisniki o zaslišanju vseh prič ter tudi izvedensko mnenje.
ZDen člen 3, 3/1-2, 8, 8/3. ODZ paragraf 431. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb člen 1, 7, 7/1, 7/2. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači člen 1, 1/1, 2, 2/1. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegih imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 2, 2/2, 6, 6/1.
denacionalizacijski upravičenec - sklenitev prodajne pogodbe med okupacijo - darilna pogodba - darilo državi - podržavljenje premoženja z odločbo
Ni denacionalizacijski upravičenec tisti, ki je pod pritiskom okupacijskih oblasti prodal premoženje in po končani vojni ni zahteval njegove vrnitve, premoženje pa je bilo podržavljeno kupcem z odločbo na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je pred podržavljenjem sklenil darilno pogodbo z državo, ta pogodba pa ni bila izvedena v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 15, 16, 291, 292.ZPP člen 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8, 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - stroški izvršilnega postopka - vrednost izvršilne terjatve - stroški izvršitelja - podlaga za določitev cene izvršiteljeve storitve
ZIZ termina terjatve ne opredeljuje drugače kot ZPP. Ta je praviloma tolikšna, kot to izhaja iz izvršilnega naslova, oziroma, kakor je določljiva na podlagi smiselne uporabe 39. člena ZPP. Ta predstavlja podlago za odmero cene izvršiteljeve storitve po določilu 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
sodba - izrek obsodilne sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje - načelo proste presoje dokazov - premoženjskopravni zahtevek - nedoločenost oškodovanca v izreku o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če v abstraktnem dejanskem stanu, navedenem v izreku obsodilne sodbe, ni navedena izvršitvena oblika kaznivega dejanja, to ne predstavlja kršitve 1. točke 1. odstavka 359. člena ZKP niti kršitve 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Abstraktni dejanski stan namreč ni nujna sestavina izreka obsodilne sodbe.
Če pritožbeno sodišče ni posebej in izrecno odgovorilo na nerelevanten pritožbeni ugovor, se je pa v zvezi s tem sklicevalo na obrazloženo stališče prvostopenjske sodbe, ni kršena določba 1.
odstavka 395. člena ZKP.
V izreku o premoženjskopravnem zahtevku je odločeno, da mora obsojenec plačati dosojeni znesek v korist družbenega kapitala. Ker gre za abstrakten pojem, ki ne pomeni oškodovanca v kazenskopravnem smislu, je izrek neizvršljiv, kar pa ne more biti v škodo obsojenca in ne predstavlja kršitve kazenskega zakona ali postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik meni, da je bila presoja ponujenega novega dokaza v zvezi z zahtevo za obnovo postopka napačna, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče vložiti.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - uporaba materialnega zakona, veljavnega v času odločanja - otrok, rojen staršem, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja
Materialni zakon je bil zmotno uporabljen, če so bili pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ugotovljeni samo z uporabo ZZVN, ne pa tudi z novelo ZZVN-B, ki je v času odločanja že veljala.